Članek časopisa Dnevnik:

LJUBLJANA - Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je v sodelovanju z uradom za preprečevanje korupcije pripravilo dvodnevni izobraževalni seminar za novinarje Kako razkrivati korupcijo. Seminar bo s predavanjem o značilnostih in metodah raziskovalnega novinarstva odprl novinar in komentator POP TV Edi Pucer, v dopoldanskem delu pa bosta z referati nastopila še direktor urada za preprečevanje korupcije Boštjan Penko in profesor na visoki policijsko-varnostni šoli Bojan Dobovšek. Popoldne bo o preiskovanju korupcije in o odnosu med novinarji in organi pregona predaval inštruktor za preiskovalno novinarstvo iz ZDA Knut S. Royce.

Celoten članek je tukaj.

V Sloveniji se je pred kratkim odvijal seminar o razkrivanju korupcije. Ob njem je zelo pomembno povedati naslednje. Novinarji so bili zaradi večje neodvisnosti vedno deležni večjega zaupanja prebivalstva. Sploh v primerih korupcije, predvsem takrat, ko obstaja sum, da so v korupcijo vpleteni tudi organi pregona in tožilstva, kar je v veliko primerih tudi res. Zato pretirana povezanost medijev z organi pregona lahko povzroči tudi to, da ljudstvo začne dvomiti v same medije. Če bi mediji izgubili del svoje neodvisnosti v razmerju do organov pregona, bi izgubili del kanalov prek katerih bi lahko odkrivali korupcijo. Zato povezava med organi pregona in mediji ne sme biti prevelika, saj v nasprotnem primeru mediji prevzamejo vlogo organov pregona in na ta način izgubijo zaupanje ljudstva, zlasti v primerih, ko so v korupcijo in kriminal vpleteni tudi organi pregona.

V Sloveniji se zaradi velikega strahu prebivalstva, ki je vsekakor upravičen, večina nepravilnosti in primerov korupcije oznani anonimno, tisti, ki se ne, pa v večini primerov kot informacijske kanale uporabijo novinarje, ki vire informacij pred identifikacijo le teh ščitijo dosti bolj kot organi pregona, zaradi česar jim ljudstvo tudi dosti bolj verjame. Prav tako pa oznanitev nepravilnosti novinarjem, ki se nato o teh še bolj informirajo, ne predstavlja tveganja za vir informacij, da bo obtožen zaradi sprožitve nepotrebne preiskave, kot je to primer pri policiji ali tožilstvu, kjer je to možno le v primeru, da ima kdo zveze v le teh, ki jih lahko uporabi upravičeno, ali pa jih tudi zlorabi (kar se je v Sloveniji že dogajalo).

Novinarji so v veliki večini primerov subjekti, ki uživajo več zaupanja med prebivalstvom kot organi pregona. Zato je tudi njihova moč pri neformalnem raziskovanju izjemna. To moč organi pregona želijo izkoristiti za izboljšanje raziskanosti kriminalnih dejanj, kar je upravičeno. Vendar s pretiranimi povezavami med novinarji in organi pregona se ne sme pretiravati, ker bi to v končni fazi povzročilo odvisnost novinarjev. Organi pregona lahko novinarje uporabijo le kot izjemno sredstvo informiranja prek medijev kot je primer sedaj, in nič drugega, sploh pa ne prek osebnega informiranja.

Torej. Delo novinarjev je sedaj zelo uspešno in po učinkovitosti močno prekaša delo organov pregona. Zato je sam seminar, kjer naj bi se novinarje kakorkoli poučevalo o njihovem delu, nekoliko absurden. Po našem mnenju je edino, kar novinarji potrebujejo, zagotovitev njihove varnosti z ustreznimi visokimi kaznimi za nameren poskus njihove onesposobitve in zagotovitev varnosti pred sodnimi pregoni, ki so v Sloveniji dokaj pogosti in močno ovirajo normalno delo novinarjev.