LJUBLJANA - Davčni dolg je konec lanskega leta znašal 169,8 milijarde tolarjev, kar na prebivalca znese več kot 87 tisoč tolarjev, konec leta 2001 pa je znašal 148 milijard tolarjev. Izterljiv davčni dolg se je povečal za 6,4 odstotka in je znašal 98 milijard tolarjev, po trditvah Dursa pa se je povečal zlasti na račun visokih zamudnih obresti. Zaskrbljujoče je predvsem naraščanje dolga, ki ga davčna uprava ne more izterjati in ki se je samo v lanskem letu v primerjavi z letom 2001 povečal za skoraj 30 odstotkov ali 16 milijard tolarjev. Znaša torej dobrih 70 milijard tolarjev. Zaradi neučinkovitosti države pri izterjavi davčnega dolga so se pred časom razburili tudi sindikati. Namesto da bi sprejela učinkovite ukrepe za povečanje izterljivosti davkov, država namreč najprej razmišlja o tem, kako dodatno obremeniti državljane z zvišanjem davkov ali prispevne stopnje za zdravstveno blagajno.

Obsežen, izčrpen in zelo priporočljiv članek je tukaj.

Dnevnikov članek je opozoril na izjemno neučinkovitost Davčne uprave Republike Slovenije, zaradi katere je močno ogrožen državni proračun in zaradi katere je postal izjemno visok državni dolg. Očitno država ni sposobna izterjati večine davkov, ki bi jih morala, prav tako pa močno ščiti tudi največje neplačnike davkov s tem, ko njihova imena oziroma nazive ne objavi v javnosti. Neučinkovitost države pri izterjavi davkov s sabo nosi velike negativne posledice na prebivalstvo, ki mora to neučinkovitost plačati z večjimi davki. Država pač zaradi veliko davčnih neplačnikov denar bolj intenzivno pobira od tistih poštenjakov, ki dosledno spoštujejo davkoplačevalske dolžnosti.

Pri problemu izterjave davkov podajamo izrazito negativno mnenje tako Davčni upravi Republike Slovenije kot tudi pravosodju, ki bi morala pri izterjavi in izvršbi biti bolj učinkovita in predvsem promptna. Oblasti svetujemo, da čimprej spremeni zakon, po katerem je prepovedano oznaniti imena oziroma nazive subjektov, ki so najbolj problematični glede neplačanih davkov in nato vse neplačnike javno objavi. To svetujemo zato, ker se s sedanjim zakonom zbuja vtis, da so njihova imena namerno prikrita in da država na ta način spodbuja nezakonito stanje pri posameznih izbrancih. Še posebej zaskrbljujoče je morebitno dejstvo, da so nekateri neplačniki zelo dobro stoječa podjetja ali posamezniki.

Velika neučinkovitost DURS-a pa ne nastaja le pri izterjavi dolgov, temveč tudi pri izterjavi prispevkov za zdravstveno zavarovanje, kar je eden izmed večjih razlogov za ogromen primanjkljaj pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, ki ga ta očitno zopet želi rešiti s povišanjem prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Sami nismo proti povečanju prispevkov za zdravstveno zavarovanje, če je to nujno in nepogojeno s čemerkoli, kar bi bilo sporno, vendar očitno sporen razlog obstaja, to pa je neučinkovitost izterjave prispevkov za zdravstveno zavarovanje s strani DURS-a.

Državo opozarjamo, da je takšno stanje neizterjanih davkov nesprejemljivo in izjemno škodljivo, zato jo pozivamo, naj takoj sprejme ukrepe za povečanje izterljivosti davkov in naj močno pritisne na tiste neplačnike, katerih plačevanje davkov ni problem, prav tako pa se zavzemamo tudi za izterjavo davkov pri tistih "neplačniških" podjetjih, ki za državo niso bistvenega pomena, kar zadeva zaposlovanje in prispevek k BDP-ju. Pri takšnih podjetjih je boljše povzročiti njihov propad, kot pa jih vzdrževati in imeti stalne težave z njimi. Sploh pa je pri teh podjetjih problematično, če ne izpolnjujejo davčnih dolžnosti zaradi morebitnih zvez z davčnimi uradniki.

Davčni upravi prav tako svetujemo spremembo plačilne politike večjih neplačnikov, ki celotnega dolga ne morejo poravnati takoj. V teh primerih bi bilo potrebno uvesti obročno odplačevanje. Prav tako bi bilo potrebno zmanjšati zamudne obresti, predvsem zaradi primerov, kjer zaradi prevelike glavnice pri odmeri obresti, prihaja do prevelikega večanja dolga, zaradi česar dolžnik preprosto ni več sposoben sproti poravnavati dolga, kar seveda pripelje do neplačništva in v končni fazi tudi do propada takšnega podjetja (ali fizične osebe), ki bi se ob bolj normalnih pogojih morda lahko uspelo obdržati.

Torej. Davčna politika se mora spremeniti na način, da poveča izterljivost davkov, obresti na dolgove pa morajo biti postavljene realno in življenjsko. Večjo težo bi država morala nameniti drugačnim načinom izterjave dolga, ne le prek zamudnih obresti in astronomskih denarnih kazni. Sedanja davčna politika je očitno skrajno problematična in neučinkovita, po naših podatkih pa generira tudi določena koruptivna dejanja, kjer glavnino predstavlja delovanje prek zvez.

Po našem mnenju bi bilo potrebno večja pooblastila problematičnih neplačnikov pri izterjavi dati pravosodju, ki pa bi moralo poskrbeti za promptne in avtomatizirane procese izvršbe s strani DURS-a neizterljivih dolgov.

Sedanje stanje, ko izredno majhen delež poštenih prebivalcev Slovenije plačuje za državne prihodke tudi namesto tistih, ki davkov ne plačujejo, kljub temu, da so mnogi od teh ljudi dosti bolj premožni od rednih plačnikov davkov, je v popolnosti nesprejemljivo in nepošteno. DURS se ne sme izgovarjati, da je dovolj učinkovit za sedanje razmere, ampak naj izjemno majhno učinkovitost poveča. Čisto prvi korak DURS-a bi po našem mnenju moral biti ta, da transparentno pove, kdo so davčni neplačniki in kakšni so razlogi za njihovo neplačništvo. Država pa bi morala slab zakon, ki podpira neplačnike, takoj zamenjati ne glede na vse zveze in prijateljstva, ki so očitno prepletena med oblastjo in nekaterimi neplačniki davkov, kar poznamo tudi iz čisto konkretnih primerov, ki jih v tem članku ne mislimo navajati.