Na spletni strani Dossier korupcija smo že od samega začetka opozarjali na to, da pojma korupcija ne smemo jemati preveč ozko. Ne smemo ga omejevati le na podkupovanje. Namreč. Gledanje na le ta segment korupcije lahko močno zamegli sliko dejanske korupcije v državi.
V relativno bogatejših državah dajanje in prejemanje podkupnin ni nujno tako razširjeno početje, kot v revnejših. V nekaterih izredno revnih državah (npr. nekatere azijske) je podkupovanje postalo osnoven element delovanja tamkajšnjih inštitucij. Moramo pa vedeti, da je temu tako predvsem zaradi izjemno slabe socialne varnosti v teh državah, kjer majhnim ljudem vsak dodatno pridobljen denar pomeni veliko. Zlasti tuji turisti, ki se jim podkupnine ponavadi zdijo smešno nizke, in tudi so za njihove razmere, menijo, da je korupcija v teh državah močno razprostranjena.
Bogate in institucionalno bolj razvite države v primerjavi s takšnimi državami seveda zasedajo večje mesto pri čistosti države, kar zadeva korupcijo. Čeprav sami smatramo, da takšne primerjave niso preveč pametne, saj so razlike med državami prevelike.
Kar zadeva korupcijo institucionalno razvitih držav, je ta kljub manjši opaznosti lahko zelo nevarna zaradi izjemno negativnih učinkov, ki jih takšna korupcija ustvarja. V majhnih institucionalno razvitih državah zaseda med koruptivnim delovanjem največji delež ravno delovanje prek zvez in poznanstev. Delovanje prek zvez in poznanstev ima lahko enake, oziroma celo hujše posledice kot klasična korupcija. Ravno delovanje prek zvez najbolj krepi sistemsko korupcijo, razvejano korupcijo. Takšna korupcija je prisotna v sistemih - npr. pravosodni sistem.
V Sloveniji kljub raziskavi Urada za preprečevanje korupcije, da je med podjetji četrtino takih, ki so podkupovali, smatramo, da morda klasični vidiki korupcije niso tako prisotni v družbi kot celoti, ampak je veliko bolj prisotno delovanje prek zvez in odložene ponavadi nedenarne, a materialne ugodnosti.
Delovanja prek zvez je zelo veliko v državnih sistemih, zlasti tistih, ki so že sicer povezani. Tako majhna država, kot je Slovenija, je še toliko bolj občutljiva na delovanje prek zvez, kot večje države. Celo v tej državici pa obstajajo še manjša, lokalna področja, kjer je delovanje prek zvez še močnejše. Ker je Slovenija majhna, obstajajo tudi zveze med posameznimi področji (regijami).
Problem v Sloveniji, kar zadeva to vrsto korupcije (zveze), se pojavlja predvsem v tistih področjih, kjer je transparentnost dela majhna. Če odštejemo kriminalne skupine, je korupcija prisotna zlasti v preveč neodvisnih sistemih (šolski sitem, sistem davčne uprave, pravosodni sistem, v določenih primerih (zlasti kar zadeva napačno zdravljenje) tudi zdravstveni sistem).
Neučinkovitost državnih sistemov (tu opozarjamo predvsem na pravosodje, ki je po eni strani najbolj prisotno v vseh drugih elementih družbe, po drugi strani pa zakonsko deluje najbolj netransparentno, izpostavljamo pa ga predvsem zato, ker ima pravosodje največjo moč spreminjanja odločitev drugih elementov družbe) je lahko v veliki meri posledica zvez. Torej same zveze imajo enak, če ne še hujši učinek kot klasični primeri korupcije (podkupnine).
Če bi se v proučevanju korupcije v Sloveniji omejili le na podkupovanje, potem dejansko ne bi mogli učinkovito izvajati boja proti korupciji, saj je klasično podkupovanje v institucionalno razvitih državah manj izraženo kot druge manj vidne oblike korupcije, ki jo omenjamo v smislu neetičnega in koristoljubnega delovanja.
Že ob nastanku spletne strani Dossier korupcija smo v naši definiciji korupcije, ki smo jo podali teoretično, zapisali, da same podkupnine pri obravnavanju korupcije niso dovolj. Se pa zavedamo, da so v formalne definicije korupcije pretežno uvrščene zlasti podkupnine zaradi tega, ker so od vseh drugih oblik korupcije najbolj dokazljive. Zavedati se moramo: Če v posameznih dejanjih ne opazimo "modre kuverte" (figurativno), to še ne pomeni, da zaradi pomanjkanja materialnega dokaza (mita: darila, denarja, itd.) na samem kraju in v času dogodka dejanje ni koruptivno.
Čisto na koncu pa izražamo skrb zaradi povečevanja vpliva gospodarskega segmenta družbe na preostalo družbo v Sloveniji. V Sloveniji je prišlo do prevelike količine kapitala, zbranega pri redkih posameznikih. Kot da bi si ena majhna skupina ljudi razdelila Slovenijo na svoja področja, ki jih hoče voditi v celoti.
Pretiran vpliv gospodarstva na politiko in pravosodje lahko močno ogrozi pravno državo v Sloveniji. To pa zaradi tega, ker so gospodarski interesi po naravi egoistični in zasebni in niso javni. Interesi visoke državne politike in pravosodja pa po naravi ne bi smeli biti interesni, čeprav zlasti, kar zadeva pravosodje, temu ni tako.
Gospodarstvo moramo potisniti nazaj v zgolj gospodarski sektor in zmanjšati njegovo vse večjo moč na politiko in pravosodje. Če tega ne bomo storili, se lahko kaj kmalu zgodi, da bo v Sloveniji zavladal absolutizem gospodarstvenikov, kjer bo pravna država le beseda na papirju in nič več. Glavni generator absolutizma gospodarstvenikov pa bo vsekakor korupcija. To zlasti velja za lokalne sredine, pri katerih v posameznih primerih ta nevarnost že obstaja.
Močno podpiramo zlasti uvedbo gospodarskih sodišč, ki jih ne bi smelo biti preveč in ki bi onemogočila vpliv gospodarstvenikov na odločitve pravosodja, bodisi prek pritiskov na pravosodne delavce, bodisi prek koruptivnih zvez s posameznimi pravosodnimi delavci.
Ta sodišča bi morala imeti dvojno funkcijo. Procesuirati spore v gospodarstvu. Prav tako pa bi morala nadzirati vplive gospodarskega sektorja na posamezne pravosodne delavce v običajnih pravosodnih organih pri običajnih pravosodnih sporih. Ta dvojna vloga bi bila potrebna predvsem zato, ker gospodarstveniki zaradi finančne prednosti in prednosti v ugledu in moči lahko vplivajo na potek pravosodnih postopkov v sporu z manj vplivnimi posamezniki ali celo z manj vplivnimi državnimi organi, v koliko vplivajo na posamezne pravosodne delavce (s pritiski ali prek korupcije in zvez).
Čedalje večji vpliv ozke gospodarske elite na dogajanje v Sloveniji ob upoštevanju dejstva, da ta elita deluje zelo egoistično, povečuje naslednje negativne trende v državi: poglabljanje krize pravne države, kjer je pravica predmet prestiža, bodisi na podlagi premoženjske moči, bodisi na podlagi zvez s korumpiranimi pravosodnimi organi; zmanjševanje socialne države, katera se zmanjšuje v prvi vrsti zato, ker ni jasne politike zaposlovanja v državi in ker je zaposlovanje povezano v prvi vrsti z nepotizmom, kot eno pomembnih oblik korupcije v Sloveniji.
Nekatera zelo velika podjetja se hvalijo s svojo "družinskostjo" in s tem opravičujejo svoje kadrovanje, ki temelji na korupciji v obliki nepotizma. Pri zaposlovanju je vsekakor pomemben element korupcije tudi korupcija v izobraževalnem sistemu. Močne gospodarske elite zaradi korumpiranih šolskih organov selekcionirajo kadre predvsem na podlagi nepotizma.
Morda smo za nekatere zadevo opisali preveč kritično, vendar kljub temu menimo, da je kritika na mestu. Slovenija kot družba nazaduje in tega se moramo zavedati. V pouk so nam lahko države, ki so slovele po svojem močnem gospodarstvu, a jih je korupcija pripeljala do bankrota. Tipičen primer je Argentina z izjemnimi naravnimi in zgodovinskimi danostmi, ki jo je v prvi vrsti kot (prej) dokaj bogato državo pokopala ravno korupcija, ki je onemogočila pravilno delovanje države.
Korupcija v obliki podkupovanja in daril je sicer najbolj vidna oblika korupcije, a ni glavna nevarnost. Nevarnost predstavlja mreža zvez, kot posledica podkupovanja in še posebej kot posledica nepotizma. Zlasti je problematično stanje, če te zveze segajo visoko v oblastniške strukture, državne ali lokalne.
