LJUBLJANA - Plačilna nedisciplina narašča in postaja breme slovenskega obrtništva in podjetništva, pravega nadzora nad plačilnim redom pa še vedno ni. Tako gospodarska kot obrtna zbornica ugotavljata slabšanje likvidnostnega položaja pri svojih članicah, ki naj bi bil tudi odraz plačilnega nereda. Po mnenju manjših podjetnikov in obrtnikov so glavni problem še vedno predolgi postopki izterjave dolgov, po mnenju drugih pa plačilna nedisciplina napoveduje recesijo. Je pa tudi nemalo takih, ki opozarjajo na nedopustno vmešavanje politike v gospodarstvo in govorijo o poslovni nemorali, ki bo imela v Sloveniji potuho, vse dokler bodo dobili menedžerji, ki se izogibajo poravnavi pogodbenih obveznosti, jutri brez posledic službo v drugem podjetju.

Edina šiba, ki utegne ljubitelje neporavnavanja računov nekoč udariti nazaj, je torej zapravljen ugled, saj bo z lumpi s črnega seznama neplačnikov sklepalo posle vse manj podjetnikov. Vendar podatkov o tem, koliko je pri članih neizterjanih dolgov, ne zbirajo ne na gospodarski ne na obrtni zbornici. AJPES se ukvarja le z blokiranimi računi, država pa ima samo seznam tistih neplačnikov, ki dolgujejo njej.

Celoten članek je tukaj.

Predvsem mali podjetniki in obrtniki se hudujejo nad neurejenostjo plačilne politike v poslovnem svetu, ki povzroča hude in celo na samo preživetje podjetja učinkujoče posledice. Zaradi plačilne nediscipline in grozljive neučinkovitosti pravosodja pri zagotavljanju čimprejšnjega reševanja sporov, povezanih s plačilno nedisciplino v korist upnikov, imajo upniki težave pri svojem poslovanju. Ker je plačilna nedisciplina v državi ogromna, se velikokrat zgodi, da tudi sami upniki postanejo nesposobni poravnavati tekoče obveznosti iz poslovanja in sami postanejo dolžniki ali pa celo propadejo. Za to pa so po našem mnenju v največji meri kriva ravno sodišča, ki v veliko primerih niso sposobna izvesti sodnih postopkov (Z IZVRŠBO VRED) do konca.

Svojevrstno krivdo za takšno stanje pa nosi tudi Ministrstvo za gospodarstvo (sploh v prejšnjih sestavah in pod prejšnjimi rahlo drugačnimi imeni), ki se ni zavzemalo za reševanje te problematike, ki sodi v njegovo domeno. Sploh je problematično to, da so nekateri na to problematiko opozarjali že dalj časa. Kljub opozorilom o nevzdržnih razmerah, kar zadeva plačilno nedisciplino pa ni bilo storjeno ničesar.

Sami upamo, da bo v prihodnje s pomočjo ustreznega zakona doseženo stanje visoke plačilne discipline in da se bo negotovost pri poslovanju (zlasti manjših) podjetij, vsaj v tem (pomembnem) segmentu zmanjšala. Podjetja ne morejo in ne smejo biti žrtve svojih nesposobnih ali pa nevestnih partnerjev in podjetij-strank. Ravno to pa se v Sloveniji vse prevečkrat dogaja.