RTV Slovenija:

Zgornji prispevek smo predelali v pisno obliko:

Vlada bi morala spremeniti zakonodajo na področju izterjav. Upravni odbor ZPIZ-a se skoraj na vsaki seji sooča z neplačanimi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, a skladno z veljavnimi predpisi lahko odloča le o odpisu neplačanih prispevkov. Ker dolg do ZPIZ-a znaša skoraj 25 milijard SIT in je celo večji od primanjkljaja v pokojninski blagajni, upravni odbor Davčni upravi, ki prispevke izterjuje, očita neučinkovitost in terja pojasnila. Prispevke, ki jih pravne in fizične osebe vplačujejo v ZPIZ-ovo blagajno obračunava, pobira in izterjuje Davčna uprava, neplačani prispevki pa se vštevajo v skupni davčni dolg, ki je konec lanskega leta znašal skoraj 195 milijard slovenskih tolarjev.

Na sliki je podan celoten davčni dolg (195 mrd SIT) po oblikah dolga:

Številke so v milijardah tolarjev.

Kadar izterjava prispevkov ne uspe Durs ZPIZ-u predlaga, naj dolg odpiše, o čemer odločajo člani upravnega odbora. Ko so se ti pred dnevi spet soočili s seznamom za odpis, se je na Durs vsul plaz očitkov o neuspešni izterjavi.

Predsednik upravnega odbora, Srečko Čater, je pokazal seznam neplačnikov, napisan na relativno debelem kupu listov in dejal:

"Zahtevamo učinkovito delo, ki se bo pokazalo v tem, da bodo taki špehi iz meseca v mesec manjši, ne pa da so že 5 let enake debeline."

Za vrtoglave zneske je sicer kriv tudi predpisan način zaračunavanja zamudnih obresti.

Članica upravnega odbora, Anka Tominšek je dejala: "To samo narašča in nikoli ne bodo te obresti plačane, to je iluzija, ljudi pa bomo razburjali po nepotrebnem in po nepotrebnem zapravljamo denar, tudi za take izterjave, za obravnave, za izvajanje sklepov, za izdajo sklepov, et cetera."

Na Dursu menijo, da bi bil drugačen način izvajanja obresti nepravičen do rednih plačnikov, ne vidijo možnosti, da bi sami odločali o odpisih tujih sredstev in zavračajo očitke o neučinkovitosti. Čeprav je skupni dolg lani narasel za dobro desetino, je po besedah Stojana Grilja, Durs presegla 95 odstotno poplačilo zapadlih davčnih obveznosti, kar jo uvršča med najuspešnejše v Evropi. Za milijardni davčni dolg so, trdi Stojan Grilj, kriva sodišča. Kot pravi je mariborsko v primeru podjetnika, ki je Dursu dolgoval najprej dobrih 300 nato pa še 350 milijonov tolarjev, za izdajo sklepa o izvršbi na nepremičninah, potrebovalo osem oziroma pet let. Do izvršbe ni prišlo nikoli.

Stojan Grilj je dodal: "V vseh teh letih je bilo na sodišče podanih še 19 urgenc, Ministrstvu za pravosodje pa je bil podan predlog za nadzorstveno pritožbo. Uspeh je bil ničen. Prišlo je do zastaranja. Ena polovica v letu 2002, druga bo verjetno v tem letu in zgodba se konča pri 2,8 milijarde velikem znesku, ki ne bo nikoli plačan."
ZPIZ-u bo ostal le še odpis dolga.

Konec prispevka.

Gospod Grilj je v Dnevniku RTV Slovenija z dne 25.4.2004, opozoril na to, da neučinkovitost Davčne uprave Republike Slovenije povzroča tudi slabo delo sodišč, ki ne rešujejo primerov, ki jim jih podaja DURS, kar zadeva neplačnike dolgov. Sodišča v dosti primerih povzročijo zastaranje sodnih primerov in posledično oškodovanje državnega proračuna. To je nesprejemljivo dejstvo, ki meče zelo slabo luč na že tako in tako v javnosti slabo pozicinirano pravosodje, kar zadeva zaupanje vanj.

Sami se zelo čudimo slovenski oblasti, ki ne sprejema nobenih sprememb v delu pravosodja, ki je nepojmljivo slabo. Pravosodje s svojim slabim delom ne dela le ogromne škode slovenski pravni državi, temveč ovira tudi delo drugih inštitucij, tudi tistih, ki so že same soočene z neučinkovitostjo. (Glavna zaviralka sprememb v pravosodju je po našem mnenju politika, predvsem nekateri vladni politiki, ki so dali jasno vedeti, da ne želijo sprememb v pravosodju in ki so zavrli ustavne spremembe glede sodstva.).

Nesprejemljivo je, da sodišča povzročajo zastaranje primerov, ki jim jih dodeljujejo drugi državni organi. To je po našem mnenju nespoštljiv odnos sodišč in posameznih sodnikov do države, kar je več kot sramotno. Sodniki bodo morali še marsikaj spremeniti, ne pa vedno kazati aroganten odnos do vseh in vsakogar in polniti žepe z visokimi plačami, ki si jih dejansko s takšnim neučinkovitim delom niti najmanj ne zaslužijo. Produktivnost dela očitno ni znana pravosodju in tu mislimo tako na kvantitativno, kot še posebej na kvalitativno produktivnost dela.

Žalostno je, da v tej državi mnogi pravosodje zlorabljajo za lastne namene, ali za legalizacijo kriminala. Po eni strani se vzdržuje mizerna situacija v pravosodju, po drugi strani se pa pravosodje pretirano ščiti s strani posameznih političnih skupin, natančneje vladajočih. Očitno je, da se namerno vzdržuje slabo stanje, ki ne omogoča razvoja pravne države v Sloveniji. Kar je še slabše, se takšno mizerno stanje prikriva z namernimi in propagandnimi lažmi, ki jih o pravosodju govorijo posamezni politiki in pa seveda pravosodni delavci, ki sebe v svoji pretirani samovšečnosti gledajo prek rožnatih očal.