Dossier korupcija

Ne trdimo, da je temu tako, toda številne okoliščine in indici kažejo, da bi lastniško prevzemanje (pre)zadolženega Pristopa lahko bilo tudi del tajnega načrta oziroma srhljive "golobje zarote" ožjega kroga predsednika vlade in Svobode Roberta Goloba, čigar cilj je obvladovanje 97 odstotkov medijev v državi. Povedano drugače, tega preprosto ni mogoče izključiti.

Gre sicer za načrt, ki naj bi ga Golob pred nekaj meseci razlagal oziroma se z njim blebetavo pohvalil v neki ožji družbi, češ, delamo na tem, da bomo - pred prihodnjimi parlamentarnimi volitvami - "obvladovali" (nadzirali, kontrolirali, dirigirali, orkestrirali ...) 97 odstotkov medijev v državi, zunaj tega jih bomo pustili le 3 odstotke, a še te zgolj zato, da zadržimo videz demokratičnosti. Kar že samo po sebi zveni dovolj srhljivo in zlovešče.

No, Golob je tak načrt pred meseci samo izdal, dogajati se je namreč začelo že dosti prej, predvsem z ustanovitvijo posebne preiskovalne komisije državnega zbora, tiste komisije, kjer p

... Bojan Petan ...

... in Martin Odlazek. (foto: Bobo in Požareport)

Pred dnevi so se na skrivaj dobili smetarsko-medijski tajkun Martin Odlazek, Bojan Petan, prvi človek DZS, in Primož Pusar, večinski lastnik agencije Pristop. Šlo je za zelo konspirativni pogovor, zanj je vedelo izjemno malo ljudi, tema pa: lastniški vstop Odlazka in Petana v družbo Pristop ali drugače, Odlazek in Petan bi prevze(ma)la Pristop.

Odlazka naj bi k Pusarju pripeljal Petan, ki se s tem tudi hvali po Ljubljani, sicer pa sta Petan in Pusar že dlje časa poslovna partnerja. Pusar je namreč lansko poletje (2024) prek svoje družbe Ares Real postal 26-odstotni solastnik Dela Prodaja, ki sodi med najpomembnejša podjetja znotraj Petanove družbe DZS.

Toda do sestanka med Odlazkom, Petanom in Pusarjem ne prihaja naključno, ampak v času, ko sta se Pristop in tudi Pusar osebno znašla v precejšnjih finančnih težavah. In verjetno tudi ni naključje, da o dolgovih agencije Pristop in domnevno pretiranem luksuznem življenju P

Ponovimo vajo: Problem Marka Balažica, predsednika Slovenske ljudske stranke, ni vprašanje, ali ima diplomo ali ne, njegova težava je v tem, da je kot politik javno lagal, da ima diplomo, čeprav je v resnici nima. Nihče ga ni prisilil, da je pred evropskimi volitvami na sedež Državne volilne komisije poslal svoje osebne podatke z lažno navedbo o diplomi, čeprav je v resnici nima, kar smo nekateri žal izvedeli šele kasneje. Prav tako ga nihče ni silil, naj strankarskim kolegom in medijem laže, zagotavlja in obljublja, da bo diplomo zdaj zdaj pokazal, "samo što nije", vendar tega ne stori. Zakaj že? Ker je nima in bi tako dokončno priznal, da je - lagal.

In ta problem ne izgine, četudi te Uroš Slak med oddajo 24ur zvečer na Pop TV o diplomi nič ne vpraša, ker sta se - očitno - z Balažicem tako dogovorila.

Toda ob ponedeljkovem srečanju ožjih vodstev SLS in NSi nam je več različnih ter med seboj nepovezanih virov iz obeh omenjenih političnih strank povedalo, da je Balažičevo težavo po novem

... Marko Balažic pa zato, da pridobiva na času in posledično prelaga svoj odhod (beri: odstop) s funkcije predsednika stranke. (foto: Bobo)

Pred današnjim medijsko zelo napovedovanim sestankom ožjih vodstev Nove Slovenije in Slovenske ljudske stranke na temo morebitnega povezovanja ali skupnega nastopa na prihodnjih parlamentarnih volitvah je nekaj predstava za javnost, drugo pa dejanska razmerja - predvsem med ključnimi akterji. Zato je modro vedeti tudi za posamezne pomenljive zakulisne podrobnosti, praviloma nevidne za javnost:

- V torek, 17. decembra, skratka, pred nekaj tedni in mesec po tistem famoznem posvetu dela Slovenske ljudske stranke pod naslovom Kako naprej? (Cerklje na Gorenjskem), se je v Komendi zgodil sestanek koordinacije SLS za Gorenjsko, kamor je menda prišlo kar 70 odstotkov vseh aktivnih članov ljudske stranke, zraven pa je bil tudi predsednik SLS Marko Balažic.

A zdaj pozor: Balažic je tam - na odprti sceni, to bi moralo biti tudi v zapisniku srečanja - zagotovil,

Ob skorajšnjem prihodu Damirja Črnčeca na sedež Slovenskega državnega holdinga je treba vedeti - poleg tukaj že povedanega - vsaj še tri pomembne okoliščine:

- Ob Golobovem ukazu, naj na državnem holdingu zaposlijo Črnčeca (kot pomočnika predsednika uprave za korporacijsko varnost), četudi pri tem zaradi očitnega suma prirejenega javnega razpisa tvegajo preiskavo Komisije za preprečevanje korupcije (kar se zdaj sicer že dogaja), je Žiga Debeljak, predsednik uprave SDH, seveda moral molčati. Predvsem zato, ker Črnčec zanesljivo pozna podrobnosti skrivnostne "afere Dunaj", kjer naj bi Debeljaka iz skrajno neprijetne situacije reševala Roman Rep, predstavnik Gorenja (danes kitajski Hisense) na Dunaju, in Marko Pogorevc.

Mimogrede, o tem, kako bizarno in iz petnih žil so na SDH argumentirali potrebo po zaposlitvi Damirja Črnčeca, priča tudi zapis novinarja Financ Jurija Šimca na omrežju X: Ob novi službi za Črnčeca "SDH opozarja na spremembe v poslovnem okolju in globalne konflikte, ki prina

Janez Žakelj, poslanec NSi in predsednik Knovsa (parlamentarne Komisije za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami), je med torkovo interpelacijo ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja povedal verjetno najeksplozivnejšo informacije tistega dne, četudi je mediji začuda niso opazili, kar spregledali so jo. Da je kabinet predsednika vlade in vrh Gibanja Svoboda sproti (iz)vedel za vse zaupne informacije iz policije, do katerih so se med izvedenimi izrednimi nadzori dokopali člani Knovsa.

In to je bistvo današnje srhljive zgodbe.

Da so predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič posamezni policisti iz zdaj že razvpitega Centra za varovanje in zaščito, ki so jo po službeni dolžnosti varovali, tudi nezakonito nadzirali, beri, "špijonirali", je javno priznala tudi sama. Da jo, kot pravimo, z nečim držijo in izsiljujejo, nesporno dokazuje njen veliki preobrat, ki se je, spomnimo, zgodil oktobra 2023, na tisti razvpiti seji sveta Gibanja Svoboda, kjer so iz stranke izkl

Marko Pogorevc, nekdanji generalni direktor policije, nekoč nesojeni skupni kandidat desnice za predsednika republike, eden najbolj znanih lobistov in najvplivnejši stric iz ozadja NSi, je bil včeraj zjutraj, malo po osmi uri, potem kot je z omrežja X, kjer je avtor teh vrstic ekskluzivno objavil, da Damir Črnčec, aktualni državni sekretar na ministrstvu za obrambo, očitno dobiva novo službo nikjer drugje kot na sedežu Slovenskega državnega holdinga, šokiran podobno kot leta 1999, ob izbruhu znamenite politične afere Vič-Holmec. SDH namreč velja za skoraj Pogorevčev fevd, saj je velik osebni prijatelj predsednika uprave Žige Debeljaka, član uprave Janez Tomšič je del sfere NSi, zdaj pa tja, o, fak, prihaja Črnčec; Pogorevc in Črnčec se namreč legendarno ne prenašata. Črnčec naj bi Pogorevčeve lobistične sposobnosti sicer potihoma občudoval, še več, Pogorevc naj bi mu bil tako rekoč idol.

Toda zgodba o prihodu Damirja Črnčeca alias vohunčka Murija (kot mu radi pravijo na sceni) na SDH ža

Bilo je 12. novembra lani, ko sta se po dolgem času spet srečala predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednik vlade Robert Golob, da malo zgladita odnose. NPM je zamujala, zato jo je premier moral čakati, je pa trajalo in trajalo. Ko je vendarle prišla, mu je samozavestno izustila, oprosti Robert, sem pravkar eno uro govorila s Trumpom, Golob pa je seveda "pop....l."

No, to, da je Pirc Musarjeva eno uro govorila z novoizvoljenim predsednikom Trumpom, naj ne bi bilo res. Govorila naj bi namreč le nekaj minut, prej ali potem pa naj bi z NPM govoril Viktor Knavs, oče Melanie Trump.

Ob tem seveda moramo vsekakor opozoriti na informacije, da ljubljanska odvetniška pisarna Nataše Pirc Musar očitno še vedno aktivno dela za družino Trump-Knavs, saj nam je eden od nekdanjih slovenskih fantov mlade Melanie Knavs povedal, kako je po nedavni izvolitvi Donada Trumpa za predsednika Združenih držav Amerike prejel dopis odvetniške pisarne Pirc Musar & partnerji, da mora znova podpisati sporazum

Če je Robert Golob prvi predsednik slovenske vlade, ki prihaja iz privilegirane partijsko-direktorske družine, rojen z zlato žlico v ustih, s temu primernim značajem in žal tudi delovnimi navadami ("Robertina" zjutraj rada dolgo spi, a delati zmore največ šest ur dnevno), obogatel pa je na "sadovih družbene lastnine" (beri: z dolgoletnim finančno nebrzdanim vodenjem paradržavnega Gen-I), je podjetnik Marko Lotrič prvi slovenski self made milijonar, ki se je odločil vstopiti v aktivno politiko.

Povedano drugače, Marko Lotrič, rojeni Kranjčan, elektrotehnik po poklicu, obogatel z družinskim podjetjem Lotrič Meroslovje, je zato slovenska različica Berlusconija ali Trumpa, če hočete. No, vsaj začenja tako.

To je zagotovo tudi najbolj zgodovinsko in pomembno sporočilo sobotnega ustanovnega kongresa nove stranke Fokus (četudi tega fenomena, rojenega na Brdu pri Kranju, začuda ni opazil še noben novinar, komentator ali mnenjski voditelj, ampak očitno so že vsi povsem zaplankano zazrti samo na l

Minuli petek so nekateri mediji (Spletni časopis, Nova24TV ...) poročali, da je oziroma naj bi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer (Gibanje Svoboda) ponudil odstop. Kumrovo ministrstvo je to kakor "odločno zanikalo", predsednik vlade Robert Golob in sam Kumer pa sta se zavila v molk. Toda zgodba, kljub demantiju dotičnega ministrstva po naših zanesljivih informacijah še kako zelo drži.

Namreč, počilo je na četrtkovi seji vlade, ko je Golob - med sejo - nadiral Kumra, da mu je sredi te tako imenovane omrežinske vojne "na vrat nakopal" Evropsko komisijo, ki je - spomnimo - slovensko vlado tudi javno opozorila, da mora spoštovati neodvisnost regulatorjev, v tem primeru Agencije za energijo, Kumer pa je seveda tisti resorni minister, ki bi moral Golobu in vladi predlagati in utemeljiti postopek odstavitve treh "neposlušnih" članov sveta te agencije, kar se potem - za nekatere presenetljivo - tudi ni zgodilo.

Golobovo nadiranje je Kumra očitno tako vznejevoljilo, da je Golobu