Matjažu Roglju, kot kaže, ne bo treba disciplinsko odgovarjati za zavajanje profesorjev na Pravni fakulteti

Celoten članek je tukaj.

Matjaž Rogelj naj bi po novih podatkih zaprosil za opravljanje izpitov na fakulteti, nekateri profesorji pa naj bi sprejeli njegovo prošnjo. Nekateri pa temu nasprotujejo. Primer Matjaža Roglja je zapleten zaradi dejstva, ker je storil hudo kaznivo dejanje in ena izmed oškodovanih strank je tudi Pravna fakulteta. Sami nimamo nič proti temu, da želi Rogelj kot študent končati Pravno fakulteto, in ne smatramo, da so profesorji ravnali napačno, ker so fantu omogočili opravljanje nadaljnjih izpitov. Vsaka želja po nadaljnji izobrazbi se, namreč, mora upoštevati. Verjetno je gospod Rogelj pameten fant, ki bi lahko opravil študij do konca brez večjih težav. S tega stališča je normalno, da bi mu nadaljevanje študija tudi omogočili. Je pa res, da bi se Pravna fakulteta znašla v težavah, če je do določenih študentov ravnala strogo, in zato tudi tega primera ne bi mogla rešiti drugače, ker bi bilo to nepošteno do vseh študentov, ki so za manjše napake dobili strogo disciplinsko kazen. Če bi Pravna fakulteta v Ljubljani v primeru Roglja ravnala drugače, bi to vrglo sum na pristranskost le te in na nepravno in nepravično delovanje Pravne fakultete. Matjaž Rogelj se je po lastni krivdi znašel v izjemno hudi situaciji, ko je ogrožena njegova nadaljnja kariera, v kolikor bi fakulteta ravnala strogo po pravilniku. Ravno zaradi tega je njegov primer zelo zapleten.

V primeru, da obstajajo primeri strogih ukrepov za manjše nepravilnosti s strani Pravne fakultete, bi Pravna fakulteta, v kolikor bi spregledala nepravilnost Matjaža Roglja, ravnala v celoti neprimerno, če ne celo koruptivno. V kolikor bi se to spregledanje dejansko zgodilo, bi tisti morebitni študentje, ki so bili deležni strogih ukrepov fakultete za manjše nepravilnosti, imeli vso pravico Pravno fakulteto obsoditi hudih nepravilnosti in zahtevati popravo primerjalnih krivic, ki jih jim je ta povzročila. V kolikor pa primerov hudo kaznovanih študentov na Pravni fakulteti ni bilo, pa bi bilo možno gospodu Roglju le omogočiti nadaljnje šolanje. Pri reševanju primera Rogelj je potrebno zagotoviti moralno sprejemljive rešitve. Če temu ne bo tako, Pravna fakulteta več ne bo mogla biti deležna ugleda, kot ga ima danes.

Rogelj se je zaradi svojega dejanja znašel v hudih težavah, saj ima poklic za katerega se izobražuje, veliko težo v moralnosti osebe, ki se izobražuje za ta poklic. Matjaž Rogelj je izgubil eno najpomembnejših lastnosti za opravljanje svojega poklica. Tudi v kolikor bi Matjaž Rogelj uspel dokončati študij, kar po svoje odobravamo, saj je tudi njegovo življenje, kot življenja vseh državljanov Slovenije, močno odvisno od izobrazbe, pa ga bo njegovo dejanje zaznamovalo. Preprosto si je, predpostavljajoč optimalno stanje, težko predstavljati, da bi nekdo, ki je sam storil kaznivo dejanje in to dejanje goljufije, lahko odločal o pravici drugih ljudi. Zgodba Rogelj v nobenem primeru ne bo pozitivna, v kolikor bi Rogelj želel vztrajati pri poklicu pravnika. Lahko se zgodi, da bi zaradi svojega dejanja sam imel velike težave pri iskanju zaposlitve, lahko pa se zgodi, da bi ga slovensko pravosodje sprejelo kot svojega člana, kar pa bi vrglo črno senco na to inštitucijo (sistem), ki že sedaj ne uživa kakšnega velikega moralnega slovesa v državi zaradi zelo problematičnega delovanja nekaterih pravosodnih organov v državi.

Mi želimo čim boljšo razrešitev situacije tako za Roglja, kot tudi za Pravno fakulteto in pravosodje nasploh. Upamo, da se bo našla določena srednja pot brez političnih in interesnih odločitev, ki so zelo značilne za slovensko pravo in pravnike.

Matjaž Rogelj se bo moral zelo dobro zamisliti nad svojim slabim ravnanjem, ki mu v končni fazi ni prineslo nič dobrega. Pravna fakulteta pa bo morala preučiti svoj odnos do študentov. Vsak izobraževalni organ bi moral najprej poskrbeti za dobro svojih študentov in, kar je zelo pomembno, za enako obravnavanje študentov. Pretirana administrativna strogost vsekakor ni nikoli bila zaželena. Vsaka fakulteta bi morala študentom omogočiti napredovanje v izobraževanju, saj zato tudi obstaja, in bi morala pri zagotavljanju enakih pravic za vse študente biti bolj dosledna. Na žalost v slovenskem šolstvu tega ni dovolj in na tem področju je potrebno še marsikaj postoriti. Velikih odstopanj v odnosu fakultete do študentov ne bi smelo biti. To velja tudi za Matjaža Roglja.