Ministrstvo za pravosodje:

Projekt Lukenda 

Minister za pravosodje dr. Lovro Šturm je na novinarski konferenci, 12. decembra 2005 predstavil načrt odprave sodnih zaostankov do 31.12.2010 z naslovom Projekt Lukenda. 

Projekt Lukenda  je operativni delovni načrt za odpravo sodnih zaostankov, v katerem so navedeni vsi glavni in drugi ukrepi ter operativni načrt. Glavni ukrepi za zagotovitev večje učinkovitosti sodstva in odpravo sodnih zaostankov so zagotovitev prostorskih pogojev, dodatna zagotovitev in organiziranje strokovnega osebja za določen čas ter stimulativno nagrajevanje sodnega osebja za odpravljanje sodnih zaostankov.

PDF dokument s predstavitvijo projekta se nahaja tukaj.

Naš predlog:

Da bi prišel učinek plačila po delu bolj do izraza, je potrebno zmanjšati nestimulativni fiksni del plače sodnikov, ki je previsok in zato sodniki podležejo lenobi, ker vedo, da bodo za svoje delo dobili enako plačilo. Sicer je kapitalno napako v tem pogledu naredilo Ministrstvo za javno upravo, oziroma natančneje Gregor Virant, ki je nepremišljeno in čisto brez veze povečal plačo sodnikom. To kaže, da Virant očitno ni preveč ekonomsko podkovan.

Torej. Da bi se stimuliralo delo sodnikov, jim je potrebno najprej znižati fiksni del plače in nato prek posebnega sistema nagrajevanja dodajati "variabilne" pribitke na osnovno plačo. Po našem mnenju bi morala osnovna (fiksna) plača sodnikov znašati nekje 65-70% sedanje plače. 30% do 35% pa bi predstavljal variabilni del plače (seveda bi bil ta del lahko tudi višji pri zelo uspešnih sodnikih (seštevek bi bil torej nad 100%, tako kot pri manj uspešnih pod 100%)). Ta konkreten ukrep bi bilo dobro začiniti z ukrepom lažjega predodeljevanja spisov med sodišči in tako prisiliti sodnike, ki so do sedaj zaradi pomanjkanja dela na svojih sodiščih večino časa skorajda lenarili, da se vključijo v reševanje primerov na drugih sodiščih. V kolikor bi bil fiksni del sodniške plače dovolj znižan, bi bilo moč doseči stimulacijo pri vsakem posameznem sodniku, sicer zadeva ne bo uspela in tega bi se morali ekonomsko nepodkovani pravniki zavedati.

Torej. Šturm bi moral doseči sistem plačevanja sodnikov po učinku (tako kakovostnem kot količinskem). V ta namen bo potrebno uvesti fiksni in variabilni del plače. Fiksni del bi moral biti minimalno znižan na 70% sedanje plače (torej bi bila nova fiksna plača 70% ali manj odstotkov sedanje plače), preostali del pa bi se določil variabilno. Tisti, ki bi delali premalo, bi imeli v končni fazi od sedanje nižjo plačo, tisti, ki bi pa delali več, bi pa imeli višjo plačo. Na ta način bi se lepo razrešil tudi problem omejenega proračuna za sodniške plače.

Brez takšnega ukrepa, kot smo ga predlagali (katerega nujen del je precejšnje znižanje fiksnega dela plače) lahko Šturm neha sanjati o takšnih in drugačnih projektih za znižanje sodnih zaostankov, ki roko na srce niso edini problem sodnikov. Dobro bi bilo kaj storiti tudi glede poštenosti, ki ni ravno na seznamu lastnosti povprečnega slovenskega sodnika.

Na koncu pa še to. Sicer Šturm govori o projektu odprave sodnih zaostankov. Sami raje uporabljamo izraz zmanjšanje sodnih zaostankov, saj menimo, da je že zmanjšanje v redu, če pa pride celo do odprave (kar je težko verjetno, če se ne bodo upoštevali določeni ukrepi, med njimi tudi naš zgornji predlog), pa še toliko bolj.