Razširjen naslov: Obsodba Leljaka v nas prebuja dvom (da gre za propagando) o delovanju pravosodja

Dossier korupcija: Primeri hudih nepravilnosti zaradi pravosodja padajo kot domine - 19.4.2007
Dnevnik: Romanu Leljaku za goljufijo pet let zapora – 25.4.2007

Napovednik oddaje Trenja: Velike ribe doma : kurji tatovi za zapahi!

Naš komentar:

Moramo povedati, da se nam zdi zelo nenavadno, da slovensko pravosodje vedno poda kakšno sodbo v odmevnejšem primeru po nizu neuspelih primerov, kot da bi želelo prikriti svojo nesposobnost, lahko pa tudi skorumpiranost v drugih primerih.

Na ta način verjetno tako sodstvo kot politika (ve se, da je SDS-ova politika skrajno propagandna in tu se SDS lahko enostavno kosa s komunistično partijo – tu se nanašamo tudi na primer Sove (ki je več ali manj brezvezen, tako s strani levice kot desnice (zadnji “udbovski” dosjeji nekaterih politikov) in pa primer Zavrl, kjer se je ost usmerila na nekdanjega davčnega uslužbenca Periča, ki pa je bil očitno kljub dosedanjim spornostim, ki mu jih sedaj očitajo v različnih očitkih in celo ovadbah pred afero Zavrl očitno čisto sprejemljiv) javnost želita zavesti, češ da pa pravosodje deluje. Pa da ne bo pomote. Levica je še bolj propagandna, sploh pa levi mediji, ki sploh niso sposobni videti napak v pravosodju. V Sloveniji namreč obstaja huda cenzura v medijih glede poročanja o stanju pravosodja. Ta cenzura je najbolj izrazita v levih medijih, ki so očitno sposobni napadati zgolj desnico, nepravilnosti v pravosodju, ki je pretežno levičarsko, pa obravnavajo po kapljicah., ali pa, če je res kaj zelo hudega

Bogsigavedi, če ni sodba izrečena tudi zaradi tega, ker se ve, da bodo v četrtkovih Trenjih obravnavali temo, ki smo jo sami sicer že, in to ne samo enkrat, o nesposobnosti države preganjati pravosodni kriminal. Sami se temu ne bi čudili, saj so slovenski pravosodni organi sposobni različnih umazanih malverzacij, še bolj kot slovenska politika.

Mislimo, da so na mariborskem sodišču celo pohiteli, da bi lahko pokazali vsaj en primer obsodbe kirminala, ki sodi v gospodarski kriminal.

Samo na žalost se ni moč izogniti očitku, da gre pri konkretni sodbi za čisto propagando pravosodja, ki prav zanimivo tempira svoje sodbe. Zdi se nam namreč zelo nenavadna praksa slovenskih pravosodnih organov, ki svoje sodbe tempirajo ravno na določen čas, potem se pa seveda sprenevedajo, kako je vse slučajno. Prosimo, to je čisto sprenevedanje, ki je sramota za slovensko pravosodje.

In žalostno je, da sta tako slovensko pravosodje kot slovenska politika ena gruča navadnih lažnivcev in propagandistov, kot v času komunistične partije. Očitno je v Sloveniji tisti umazani del komunizma (ker obstaja tudi dober del komunizma) še vedno močan in to pri obeh političnih polih.

Na koncu pa naj povemo še eno stvar. Barbara Brezigar je poučevala javnost, kako so določeni primeri še nepravnomočni, kot da tega novinarji ne bi vedeli. Naj Brezigarjevo poučimo, da se vsaj mi zelo dobro zavedamo, da so določeni primeri nepravnomočni, a dejstvo je, da so na določeni inštanci padli in še večje dejstvo je, da glede na dosedanjo prakso pravosodja, lahko skoraj z gotovostjo trdimo, da bodo primeri, ki še niso zaključeni pravnomočno, padli tudi na višjih inštancah, ali spet na nižji, če bodo višje inštance spet dale primer v obravnavo nižjim inštancam, če pa ne bodo padli, pa bo sodba tako bedna in patetična, da ne bo vredna niti papirja, na katerem je napisana. To je slovenska realnost. In potem se bodo ravno SDS-ovi politiki začeli sprenevedati o tem, kako je višja sila kriva za propad primerov ali pa javnost spet poučevali, kako grozno je, če je nekdo obtožen po krivem in zaradi tega oprostilnih sodb ni moč šteti kot nekaj slabega.

To je čisto sprenevedanje, tokrat s strani SDS-a, stranke, ki je zelo spremenila retoriko, odkar je prišla na oblast. Kar zadeva pa konkreten po krivem obsojenega, ki ga je omenil SDS-ov poslanec, pa gre verjetno za primer gospoda Uhrernika, ki ga je novomeško pravosodje po krivem obsodilo in mu je praktično uničilo življenje. Kot vemo, so mediji (tudi sami smo verjetno precej prispevali k temu, da je ta primer postal bolj viden) kar precej prispevali, da se ta primer obravnava ponovno, ker je bil dejansko sporen. Ve se pa, da je novomeško sodišče najprej zavrnilo obravnavo tega primera, nakar je primer padel tudi na Višjem sodišču v Ljubljanu, ki je znano kot velik zaščitnik pravosodnega kriminala in pravosodnih nepravilnosti in predstavlja največjo sramoto za slovensko sodstvo, saj so ravno pravosodni organi v domeni tega sodišča najbolj skorumpirani in sporni, kar lepo kaže na porazen nadzor s strani ljubljanskega višjega sodišča. Šele Vrhovno sodišče se je končno usmililo človeka, ki je vedno trdil, da je nedolžen v primeru, za katerega se govori, da je storilec druga oseba, ki pa zaradi napake novomeškega pravosodja ni bila nikoli obravnavana.

In potem nekateri politiki takšen resda grozljiv primer praktično uporabljajo za zaščito dejanskih nepravilnosti, ki jih je pa slovensko pravosodje zaradi nesposobnosti, še toliko bolj pa zaradi izrazite skorumpiranosti sodnikov in tožilcev, namerno pometlo pod preprogo skozi pomanjkanje dokazov in podobno.

To, kar počneta slovensko pravosodje in politika v Sloveniji očitno z roko v roki, je očitno čisto mazanje oči javnosti, ki pa že dolgo časa ne verjame lažem tako pravosodja kot politike. Laganje in sprenevedanje je na dolgi rok vsekakor zelo neuspešno in rok laganja pri pravosodju je že zelo dolg, propaganda, kot je zadnji primer obsodbe Leljaku pa zelo prozorna in namenjena zgolj zavajanju javnosti, ki je pa na takšno propagando postala že čisto neobčutljiva. Vsaj tisti, ki niso ovce. Po našem mnenju je primer Leljak tempiran sedaj očitno predvsem zaradi tega, da se lahko pravosodje pred totalno sramoto opre na en primer, še posebej, ker se ve, da bodo na sporedu na televiziji Trenja. Ve se pa, da se pravosodje zelo dobro zaveda pomena medijev, čeprav predstavniki le tega vztrajno trdijo, kako ulica nanje ne sme vplivati. Samo to je spet propaganda in sprenevedanje, ki je tako znana za slovenski prostor, sploh pa za pravosodje, ki je zaradi mizernega in podpovprečnega dela že itak v javnosti popolnoma na dnu zaupanja in je postalo že sinonim za neučinkovitost in skorumpiranost ter državno kriminalnost že brez poročanja samocenzorskih medijev (predvsem levih, ker tudi levi, kljub temu, da niso pod vplivom vlade, niso tako “svobodni”, za kakršne se hočejo imeti ali pa prikazati).

Napisano dne 25.4.2007 ob 5:48.