Dossier korupcija

Ob evropskem poslancu Vladimirju Prebiliču, ki se skoraj zagotovo podaja na prihodnje parlamentarne volitve (po nekaterih informacijah iz njegovega kroga bi ga lahko od te namere odvrnile le še "prehitre" predčasne volitve, če bi do njih prišlo že pred letošnjim poletjem, kar pa je - tudi tehnično gledano - bolj malo verjetno), se na levici za vrnitev na politično sceno in volilno tekmo pripravlja vsaj še eno zelo veliko oziroma znano ime, gre pa za nekdanjega predsednika vlade in LDS ter pravkar nesojenega guvernerja Banke Slovenije - Antona (Toneta) Ropa.

O tem pripoveduje tudi Rop, zaenkrat sicer samo v ožjih družbah, ne pa tudi uradno, vodil pa naj bi listo tako imenovanih "novih starih" ali "starih novih" obrazov, kakor vam ljubše (mimogrede, za mnoge nekdanje LDS-sovce naj bi to bila celo stvar najnovejšega prestiža), z Gregorjem Golobičem in zagotovo tudi žegnom Milana Kučana v ozadju, saj brez tega pač ne gre. In menda naj bi bil Rop po fiasku z guvernersko kandidaturo, za kater

Javno razkritje, da je bil poslanec Gibanja Svoboda Miroslav Gregorič do januarja letos tudi prokurist družinskega podjetja Cyclopet Radiofarmaki in diagnostika, d. o. o. (sicer že pred leti prepisanega na ženo Natašo Gregorič), je zanj uničujoče. Nenazadnje ni kršil samo načela integritete, ki prepovedujejo združljivost funkcije poslanca in zakonitega zastopnika zasebnega podjetja (četudi ga Komisija za preprečevanje korupcije za to ne bo preganjala, saj je nezdružljivost medtem formalno gledano že odpravil), ampak tudi veljavni zakon o poslancih, zato bi poslanski starosta Gregorič seveda moral že predvčerajšnjim odstopiti. Da tega ne namerava storiti, češ, "ni govora", in da je sploh bil oziroma ostal prokurist družinske firme kljub - cinično rečeno - splošno znanemu dejstvu, da je bil izvoljen za poslanca, pa hkrati znova dokazuje, kako srhljivo arogantna, politično neizobražena in infantilna je poslanska struktura tistega dela politične elite, ki na javne funkcije prihaja čez noč

Spletni portal Regional Obala je včeraj poročal o prestižnem službenem vozilu znamke Audi, šlo naj bi za model e-tron, "težak" okoli 90 tisoč evrov, ki naj bi si ga omislil dolgoletni delavski direktor in član uprave Luke Koper Vojko Rotar, taisti Rotar, ki je lani (2024) prejel zavidljivih 114.916,06 evrov neto (!) plače, kar je - mimogrede - celo 4 tisoč evrov več, kot je dobila predsednica uprave Luke Nevenka Kržan.

Toda ime delavskega direktorja Vojka Rotarja pluta v še hujši zgodbi, povezani z domnevno korupcijo in sumi kaznivih dejanj, kar je v tej državi očitno že svojevrstno prekletstvo. Gre pa za prodajo pijač prek prodajnih avtomatov za kavo, napitke in prigrizke, katerih edini ponudnik je podjetje Avtomatik Servis, d. o. o. To je sicer širši javnosti manj znano podjetje, ki je v lasti Dejana in Zvonka Muzlovića ter Ester in Franca Lorberja, sedež pa ima na Verovškovi ulici 60E v Ljubljani. Po naših zanesljivih informacijah zadevo že preiskuje Komisija za preprečevanje korupci

Trubarjeva 24 v Ljubljani je bila junija 2017 prizorišče krvavega dogodka, ki je takrat dodobra pretresel Slovenijo, saj je šlo tudi za nož v srce slovenske elite: javnosti neznani 20-letni pripadnik ljubljanskih Mladih zmajev Stefan Cakić je umoril znanega igralca, režiserja in scenarista Gašperja Tiča. Šest let pozneje, oktobra 2023, je Cakić, ki je na Dobu prestajal zaporno kazen, storil samomor, pred nekaj meseci pa je predsednik vlade in Svobode Robert Golob v neposredno bližino, na Trubarjevo 22, prenesel sedež svojega zasebnega podjetja Star Solar, d. o. o.. Golobovo podjetje na tem naslovu deluje absolutno inkognito, da ne rečemo celo skrivnostno, saj na pročelju hiše, skorajda v slogu filmov žanra noir, ni niti slučajno videti, da bi bilo to podjetje za proizvodnjo in prodajo električne energije med "stanovalci" Trubarjeve 22.

Trubarjeva 22, Ljubljana.

A tudi sicer Golobovo podjetje, ki ga, vemo, formalno - kot direktorica - vodi Maksimiljana Polak, nekdanja državna sekretarka v

Po včerajšnjem članku o fenomenu Vladimirja Prebiliča in Socialnih demokratih je avtorja teh vrstic več virov iz stranke SD opozorilo, da je Prebilič res užaljeno izstopil (iz stranke SD), vendar naj razlog njegovega odhoda ne bi bila njegova "domišljavost", ker ga Borut Pahor ni postavil za obrambnega ministra, ampak nekaj povsem drugega. Prebilič naj bi takrat odšel zato, ker je Pahor "neumno trmoglavil" v podpori Janku Vebru, kot nekomu, ki "mora biti oboje", župan Kočevja in poslanec, Prebilič pa naj bi zato "naredil logično potezo" ter zapustil Socialne demokrate. Pahorju naj bi takrat, kar zadeva Vebra in Prebiliča, sicer nasprotovala tudi Dušan Kumer, nekdanji generalni sekretar SD, in Metka Tekavčič, tedanja predsednica SD v Ljubljani (danes kandidatka za rektorico ljubljanske univerze), a kot rečeno, Pahor je vztrajal, "posledice - kar zadeva Vebra in Prebiliča - so pa znane," dodajajo naši viri ...

Minule dni je dobesedno eksplodiral fenomen Vladimirja Prebiliča. "Novega - in danes že povsem izginulega - Igorja Šoltesa", kot bi rekel Boštjan M. Turk (poglejte si najnovejšo Uro resnice!) ali trenutno evropskega poslanca na listi stranke Vesna, ki se očitno vrača na slovensko politično sceno. Milan Kučan ga je promocijsko in zvito preventivno razglasil za "ne novi", ampak "stari" obraz, manjši mediji, ki jih neposredno obvladuje Robert Golob, pa ga bodo očitno začeli sesuvati, čeprav utegne šele Prebilič na prihodnjih parlamentarnih volitvah zagotoviti zmago levici, toda Prebilič neposredno ogroža Goloba pri njegovem naskoku na drugi premierski mandat.

Da pa slovenska "politika, predvsem pa volitve v Sloveniji že dolgo niso utemeljene na racionalnem", kot v nedeljski kolumni na tem portalu ugotavlja novinar, urednik in politični analitik Rok Čakš, prav epsko dokazuje znova - taisti najnovejši tranzicijski fenomen Prebilič. Ker poglejte:

- Del stranke Socialnih demokratov čisto resno

"Zloglasni" psihoanalitik Roman Vodeb je minulo sredo na Uri resnice mimogrede omenil najnovejši obračun z Bojanom Zalarjem, dolgoletnim direktorjem Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani (UPK), ki naj bi bil povezan z Gibanjem Svoboda, saj naj bi se Golobovi želeli dokopati do občutljivih zdravstvenih kartotek te ustanove, kjer naj bi bile tudi kartoteke nekaterih politikov oziroma poslancev, omenja se celo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič.

No, nekatera dejstva, vključno z dokumenti, ki jih ekskluzivno objavljamo danes, pa kažejo, da bi temu res lahko bilo tako:

- Verjetno ni naključje, da je o zamenjavi Zalarja, "zaradi sumov nasilja in drugih nepravilnosti na tej kliniki", ki naj tisti četrtek, 27. februarja, na seji sveta UPK ne bi dobil dovolj glasov za ponovno imenovanje, prvi ekstenzivno poročal Odlazkov provladni portal Necenzurirano, ki se ga zadnje čase na družbenih omrežjih prijema tudi vzdevek "jukebox medij", saj se tam članki objavljajo kot na kla

Najbrž je onkraj dvoma, da 79-letni Dimitrij Rupel, nekdanji dolgoletni zunanji minister, diplomat, politik, osamosvojitelj, pisatelj in publicist, sodi med najmarkantnejše osebnosti slovenske tranzicije in dosedanje kratke zgodovine samostojne Slovenije. In - verjetno - prav tako ni dvoma, da bi povsod po svetu ob vlomu v hišo (oz. stanovanje, saj gre za hišo pri Ruplu, to vedo tisti, ki so tam že bili, za nekakšno mešanico hiše in stanovanja) takšne osebnosti, persone, še zlasti če so doslej znane okoliščine vloma tako nenavadne in celo sumljive, kot se to kaže pri nedavnem vlomu v Ruplovo mestno hišo sredi Ljubljane (ob Ljubljanici, blizu Arhiva Slovenije - bila je nedelja, 9. marca, Rupla pa ni bilo v Ljubljani), zvonili vsi zvonovi, mediji pa eksplodirali.

Pri nas pa ... kot da se ni nič zgodilo. Edini večji medij, ki je po ekskluzivni objavi prvega videoposnetka vloma pri Ruplu na omrežju X (na profilu avtorja teh vrstic), sploh malo poročal o tem, je lokalni mariborski časnik Več

Če bi bila Urška Klakočar Zupančič slučajno predsednica parlamenta Velike Britanije ali kakšne druge zahodnoevropske države, bi - pod strahotnim pritiskom medijev - morala že zdavnaj odstopiti. Če ne drugače, zato, ker zaradi kampiranja televizijskih kamer in medijev pred svojim stanovanjem ali hišo, kar bi se sicer dogajalo tudi pred domom družine Zuljan v Kromberku, fizično sploh ne bi mogla v službo, da naslovnic portalov in časopisov sploh ne omenjamo. Pri nas je pa afera Šank rock ena tistih vročih (političnih) zgodb, o kateri vsi govorijo, večinski mediji pa vztrajno molčijo, razen če celo ne obračunavajo z eno od hčerk kitarista Bora Zuljana, ker se je celo drznila javno oglasiti, samo da bi branili političarko.

Medtem pa je uradno postalo znano vsaj naslednje: predsednico državnega zbora in vidno članico Gibanja Svoboda bo zaradi afere Šank rock ter suma storitve dveh kaznivih dejanj (zlorabe položaja in uradnih pravic ter zlorabe javnega denarja) preiskovalo Okrožno državno tož

Za osvežitev spomina: 7. marca smo na tem portalu objavili članek z naslovom "Dars se trese: ko je Ribiča opozorila na početje njegovega brata, je znorel in vpil na članico uprave, naj sprazni pisarno", kjer smo poročali tudi o sporni gradnji nove Darsove poslovne stavbe v Ljubljani ter odvozu kontaminirane zemlje, ki naj bi jo podjetje CGP (gre za gradbeno firmo v lasti zakoncev Vesne in Darija Južne, ki gradi poslovno stavbo Darsa) odpeljalo v Avstrijo, vendar nekateri sumijo, da se to - celo - sploh ni zgodilo in da je ta zemlja v resnici zakopana nekje v Sloveniji.

No, 17. marca so na Darsu na naša vprašanja, povezava s "problematično zadevo", vendarle odgovorili, ampak tako, da so hkrati praktično vse zamolčali:

- Ali držijo informacije, da podjetje CGP še vedno ni dostavilo ustreznega potrdila, da je bila kontaminirana zemlja res odpeljana v Avstrijo?

Informacija ne drži. Dars razpolaga z vso relevantno dokumentacijo, ki potrjuje odvoz kontaminirane zemljine.

- Ali držijo informacije