Dossier korupcija

Kot smo - na tem portalu - že napovedali: Rok Marolt, neuspešni generalni sekretar Gibanja Svoboda, se vrača na Kontrolo zračnega prometa (KZP), tokrat kot pomočnik generalnega direktorja Srečka Janše, ki je "šef" tega podjetja postal letos poleti, na podlagi dogovora na vrhu Svobode med Robertom Golobom, ministrom za finance Klemnom Boštjančičem in takrat odhajajočo generalno sekretarko Svobode Vesno Vuković, potem ko je Marolt kot direktor KZP dogovorno odstopil (marca), ker je prevzel funkcijo sekretarja Svobode - namesto notorne Vukovićeve.

No, zdaj se taisti Marolt - kot rečeno - vrača na "Kontrolo letenja", tokrat prek celo več kot očitno fingiranega javnega razpisa ...

... pripravljenega in objavljenega samo zaradi Marolta, ki je tudi, preverjeno, prijavljen.

Naši viri navajajo, naivno prijavljenih kandidatov/kandidatk je sicer veliko, toda izbran bo Marolt, saj je spet tako že vse vnaprej dogovorjeno. Povedano drugače, v teh minulih nekaj mesecih se pred nami, vsem na očeh, tudi p

"Najslabši novinar bi jo vprašal, kakšen performans pripravljate v Ljubljani," se je po tistem intervjuju Marcela Štefančiča jr. s famozno Marino Abramović (oddaja Marcel, 5. novembra na prvem programu TV Slovenija) na facebooku razburjal Marijan Zlobec, znani upokojeni kulturni novinar časnika Delo, ljubljanski umetnosti kritik in publicist Brane Kovič pa je - prav tam - ugotovil, da je "Marcel v razgovoru z Marino Abramovič izpadel velik bebec". Zlobec je sicer do Abramovićeve precej duhovito kritičen. Tako med drugim navaja, da je Abramovićeva "edina Srbkinja na svetu, ki se niti v Ljubljani noče pogovarjati v svojem maternem jeziku".

No, vse to so dogaja ob - te dni - odmevni novici, da multimedijska umetnica Marina Abramović prihodnje leto prihaja v ljubljansko Cukrano na "veliko restrospektivno razstavo" del njenega pokojnega partnerja Ulaya in Marine (nje), imenovano Art Vital. Del slovenske javnosti pa hkrati upravičeno razburjajo govorice, da naj bi razstava pokojnega Ulaya, si

Čeprav Vojko Volk, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za mednarodne odnose, zunanjo politiko in nacionalno varnost, med boljšimi poznavalci slovenske politike in diplomacije velja za "ameriškega človeka", se je nedavni obisk predsednika vlade Roberta Goloba v Beli hiši (22. oktobra) sprevrgel v nenavadno serijo zaporednih fiaskov. No, gremo kar po vrsti:

- Sprejem pri odhajajočem predsedniku Združenih držav Amerike Joeju Bidnu je bil - kakopak - namenjen predvsem slovenski javnosti (ameriški mediji so ga praktično povsem spregledali), toda glej ga zlomka. Po tem Golobovem obisku Bele hiše Gibanje Svoboda na anketah javnega mnenja strmo pade (na pičlih 12 odstotkov podpore), Golob pa se tako rekoč sramotno znajde celo na samem repu lestvice "priljubljenih politikov" v državi.

- Golob pred pogovorom z demokratskim predsednikom Bidnom dramatično napove veliko mednarodno akcijo, ki naj bi se zgodila po njegovem obisku Bele hiše, a še danes nič od tega, je pa sledila veli

Najnovejše merjenje moči med predsednico republike Natašo Pirc Musar in predsednikom vlade Robertom Golobom (sporno vabilo NPM, 23. oktobra poslano kitajskemu predsedniku XI Jinpingu, kar je avtor teh vrstic ekskluzivno razkril minulo sredo na omrežju X), presega siceršnje folklorne notranjepolitične spopade med obema akterjema (od marca dalje se menda "ne pogovarjata več") pa tudi navadno zunanjepolitično soliranje. Saj Kitajska pač ni kar "neka država", pošiljati vabilo kitajskemu predsedniku tik pred zmago Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA pa je sploh strahotno strateško občutljivo. Pomembne in odločilne poteze v mednarodnih odnosih, četudi gre za manjšo državo, kot je Slovenija, so namreč vedno stvar državnega in nacionalnega interesa. Toda pri nas očitno eni menijo, da pri Američanih nimajo (več) šans, pa bi šli h Kitajcem.

Mimogrede, pri tolmačenju pristojnosti znotraj slovenske zunanje politike ima tokrat vendarle bolj prav kabinet predsednika vlade, vsaj če natančno

Spomnimo:

- 17. oktobra smo na kabinet predsednika vlade naslovili nekaj vprašanj, povezanih z Robertom Golobom in znanim odvetnikom Stojanom Zdolškom:

"Spoštovani, kot je razvidno iz medijev, je gospod Stojan Zdolšek (osebni) odvetnik predsednika vlade Goloba v zadevah, ki sicer sodijo predvsem v delo predsednika vlade, zato nas zanima naslednje:
- Od kdaj točno je Zdolšek odvetnik PV Goloba?
- Ali je Zdolšek zadolžen/plačan tudi za javno nastopanje v imenu PV? (kar je prav tako razvidno iz medijev)
- Kdo plačuje storitve odvetnika Zdolška?
- In koliko so doslej stale te storitve?"

- 22. oktobra smo na tem portalu objavili članek z naslovom "Kdo plačuje Golobu (p)osebnega odvetnika Zdolška? Premier molči, toda Zdolšek nedvomno dobiva denar iz Gen-I." Dejstva in javno dostopne uradne podatke.

- Včeraj, v četrtek, 7. novembra, pa smo odgovore iz kabineta PV na Gregorčičevi 25 vendarle prejeli, sicer šele po tem, ko smo Golobovemu kabinetu dali vedeti, da bomo zadevo predali informacijski poobla

Širša javnost verjetno ne ve, toda Marto Kos, slovensko kandidatko za evropsko komisarko, ki se ravno danes - kot kandidatka - prvič uradno predstavlja pred pristojnimi telesi evropskega parlamenta, je Robertu Golobu svetoval ljubljanski župan Zoran Janković. No, bolj znano je, da je Janković ta čas tisti slovenski politik, ki Goloba odločilno vzdržuje na funkciji predsednika vlade, in boljši poznavalci pravijo, Janković bo tudi tisti, ki bo Golobu nekoč rekel, Robi, zdaj pa res moraš oditi. Janković pa je (poleg svoje siceršnje politično-poslovne in družinske agende) na teritoriju slovenske države tudi ključni protagonist tako imenovanega "srbskega sveta", del te agende pa je tudi njegova več kot očitna privatizacija Ljubljane.

Praktično povsem neznana pa je informacija, da Zoran Janković načrtuje selitev v Beograd, kjer naj bi postal podpredsednik organizacijskega odbora Beograd Expo 2027. Gre za funkcijo, za katero Janković že dlje časa lobira pri srbskem predsedniku Aleksandru Vučić

Tri dni po izbruhu afere "Drama na črno" se je neposredno vpleteni vrh ministrstva za kulturo z ministrico Asto Vrečko in državnim sekretarjem Matevžem Vidmarjem Čelikom na čelu zavil v pomenljiv samoobrambni molk, pri čemer Vrečkova, tudi koordinatorka Levice, ne izkorišča samo posebnega statusa, ki ga večina vidnih politikov Levice uživa pri novinarjih, ampak večinske medije drži v šahu tudi z obljubljenim novim krovnim medijskim zakonom, ki naj bi izbranim večinskim medijem oziroma njihovim lastnikom na veliko delil proračunski denar. Zato večinski mediji zaenkrat oglušujoče molčijo in afero orkestrirano prikrivajo.

Ožje vodstvo Drame pa se, kot je razvidno iz njihovih včerajšnjih izjav za portal N1, očitno brani z lažmi. Njihove trditve, kar zadeva stališča ministrstva za notranje zadeve (tukaj), so namreč - milo rečeno - zavajajoče:

- Iz pričujočega odgovora (mnenja) MNZ, ki ga je Drama prejela 20. julija letos in na kar se zdaj sklicuje ožje vodstvo Drame ("Izvajanje dejavnosti v č

Po našem včerajšnjem razkritju dokazljivo nezakonitega poslovanja začasne ali nadomestne ljubljanske Drame na Litostrojski 56 (vir), čemur bi morali slediti odstop ministrice za kulturo Aste Vrečko, razrešitev ravnateljice javnega zavoda SNG Drama Vesne Jurce Tadel in takojšnja prekinitev najemne pogodbe med Dramo ter zasebnima podjetjema Alterna Intertrade in L56, danes objavljamo nove podrobnosti:

- Ključni politični sponzor nezakonitega poslovanja Drame in sporne prenove je - poleg Aste Vrečko, sicer tudi koordinatorke Levice - državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Vidmar Čelik.

Gre za čisto povprečnega arhitekta (nekateri pravijo "drugorazrednega"), ki se je ta položaj zavihtel kot (nekdanji) direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Med boljšimi poznavalci scene velja - izvorno - za kader nekdanje Zaresove ministrice za kulturo in danes spet novinarke TV Slovenija Majde Širca in tedanjega Zaresovega državnega sekretarja na MK Stojana Pelka, ki sta ga tudi inšt

13. avgusta letos so na Litostrojski 56 v Ljubljani potekala zaključna dela za tako imenovano "nadomestno" oziroma "začasno" Dramo (medtem ko prava Drama v centru mesta še vedno čaka na gradbeno dovoljenje za prenovo in dograditev), ravnateljica Drame Vesna Jurca Tadel ter ministrica za kulturo in koordinatorka Levice Asta Vrečko pa sta pred izbranimi povabljenimi novinarji pozirali in se hvalili, češ, "najbrž ste se tudi sami prepričali, da so ti prostori več kot primerni za delovanje Drame za čas, ko smo morali zapustiti lastno hišo" (vir: Delo). Toda resnica je žal povsem drugačna.

Ko so po koncu poletja skozi vrata te iste začasne-nadomestne Drame prvič stopili tudi igralke, igralci in drugi člani ansambla, je med njimi zavladal šok. Prostori več kot neprimerni za Dramo, niti tako imenovane "suhe steze" nimajo, člani igralskega ansambla, če/ko morajo v toaletne prostore med odmori sredi predstav, so prisiljeni iti skozi občinstvo. Parkingov pred stavbo niti za vzorec. Tovrstne razme

Vse kaže, da bo (oziroma je že) nadaljevanje ekskluzivne zgodbe o zlatem padalu trojnega funkcionarja* Mateja Arčona enako zanimivo kot nedavni uvod (vir: "Morje, Istra in Kvarner ter diplomatska plača"). Naši viri iz ministrstva za zunanje in evropske zadeve namreč pravilno opozarjajo, da je samo srednješolska izobrazba resna ovira za to, da srednješolec Arčon, ki je po izobrazbi/poklicu elektrotehnik, postane prvi slovenski generalni konzul na Reki, četudi bi kandidiral iz tako imenovane politične kvote.

Veljavni zakon o zunanjih zadevah je namreč zelo jasen. Tudi za tiste državljane Republike Slovenije, ki niso poklicni diplomati, lahko pa izjemoma postanejo veleposlaniki ali generalni konzuli (točka 2), velja zakonsko pravilo, da morajo imeti (čeprav so ministri), citiramo določilo glede imenovanja vodij diplomatskih predstavništev in konzulatov, "univerzitetno izobrazbo oziroma izobrazbo, pridobljeno po študijskem druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo".

Vir: Zako