Dossier korupcija

Glede na vprašanja medijev o odzivu Komisije za preprečevanje korupcije (dalje: komisija) na poziv člana vlade in predsednika Slovenske ljudske stranke Radovana Žerjava županu Francu Kanglerju, naj izstopi iz stranke, komisija podaja naslednjo izjavo:

Senat Komisije za preprečevanje korupcije je na današnji redni seji sprejel načrt preiskave v zadevi Nadgradnja in avtomatizacija cestnega prometa v Mestni občini Maribor. To pomeni, da je predhodni preizkus, ki ga je opravila Služba za nadzor in preiskave, sume kršitev iz pristojnosti komisije utemeljil do te mere, da je bila na današnji seji s sprejemom načrta preiskave uvedena preiskava.

Glede današnjega odziva mariborskega župana Franca Kanglerja na ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (dalje: komisija) v zadevi Farmadent je komisija dolžna podati svoj odziv.

Na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZIntPK) senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: komisija) sprejema naslednje

UGOTOVITVE O KONKRETNEM PRIMERU

Franc Kangler, župan Mestne občine Maribor, je s svojim ravnanjem večkrat izpolnil znake korupcije, kot jo opredeljuje 1. točka 4. člena ZIntPK, s tem, ko je:

v nasprotju s svojimi pooblastili in dolžnostmi posredoval in vplival na direktorja družbe Farmadent d.o.o. (družbe v posredni lasti Mestne občine Maribor), da je ta sklenil svetovalno pogodbo z družbo Salutor, d.o.o., katere lastnik in direktor je Sašo Peče, bivši poslanec Državnega zbora RS, ki je s tem pridobil neupravičeno premoženjsko korist v višini 98.400,00 evrov;
v nasprotju z dolžnostjo izogibanja nasprotju interesov posredoval in dosegel imenovanje Dušanke Jurenec za prokuristko družbe Farmadent, d.o.o., ki je s tem pridobila premoženjsko korist v višini 9.899,91 evrov bruto plače za vsak mesec opravljanja prokure;
v nasprotju z dolžnostjo izogibanja nasprotju interesov posredoval in dosegel sklenitev pogodbe med družbo Farmadent, d.o.o. in odvetnikom Zvonkom Kolškom, ki je s tem pridobil premoženjsko in nepremoženjsko korist pri opravljanju storitev pravnega svetovanja ter zastopanja omenjene družbe;
v nasprotju s svojimi pooblastili in dolžnostmi posredoval in dosegel sklenitev kreditne pogodbe med družbo Farmadent, d.o.o. in družbo RTS, d.o.o. v višini 100.000,00 evrov.
 

Omenjena ravnanja Franca Kanglerja, župana Mestne občine Maribor, predstavljajo ponavljajočo in sistematično uporabo oziroma zlorabo javne funkcije, pooblastil in drugih pristojnosti v nasprotju z zakonom ter pravno dopustnimi cilji, s tem pa so tudi v nasprotju z minimalnimi standardi integritete javnega funkcionarja, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.
 
Leopold Donko, nekdanji direktor družbe Farmadent, d.o.o., je s svojim ravnanjem izpolnil znake korupcije, kot jo opredeljuje 1. točka 4. člena ZIntPK, s tem, ko je kot zakoniti zastopnik družbe Farmadent, d.o.o. v nasprotju z dolžnim in pričakovanim ravnanjem direktorja družbe sklenil pogodbo o svetovanju z družbo Salutor, d.o.o. in je ni prekinil kljub temu, da je vedel, da se namen pogodbe ne uresničuje, da s tem družbi Farmadent, ki je organizacija javnega sektorja, nastaja škoda in da družbi Salutor, d.o.o. zaradi tega nastaja neupravičena premoženjska korist.
 

Ugotovitve o konkretnem primeru
 Odgovor obravnavane osebe

Odgovor obravnavane osebe
 Odgovor obravnavane osebe

Senat Komisije za preprečevanje korupcije je na redni seji 7. 11. 2012 sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi suma več koruptivnih ravnanj Franca Kanglerja, župana Mestne občine Maribor, in povezanih oseb v povezavi s poslovanjem družbe Farmadent, d.o.o., podjetja v večinski lasti občine.

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 61. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 15. 11. 2012, ob 10.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 60. seje senata komisije
2. Obravnava predloga načrta dela in kategorizacije zadeve
3. Obravnava predloga začasne prekinitve postopka
4. Obravnava zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
5. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Rok Praprotnik
namestnik predsednika

Komisija za preprečevanje korupcije je v letošnjem letu v okviru svojih preventivnih aktivnosti drugič zapovrstjo organizirala ustvarjalni natečaj za osnovnošolce – tokrat ga je poimenovala »Povej z majico«.

V tej številki se posvečamo pregledu ključnih poudarkov minulega obdobja in oceni stanja na področju korupcije. Komisija je namreč v preteklem tednu Državnemu zboru RS posredovala poročilo o svojem delu v obdobju 1. 1. 2011–1. 10. 2012 z dodano Raziskavo o kakovosti gospodarskega in poslovnega okolja v RS 2012 v povezavi s sistemsko korupcijo, celotno poročilo pa bo tudi predstavljeno javnosti.

Kot ponavadi, vas obveščamo o našem delu in aktivnostih, mednarodni delavnici v okviru projekta Evropskega protikorupcijskega usposabljanja (EACT), ki je na temo zaščite prijaviteljev potekala na Bledu, 57. zasedanju GRECO, ugotovitvah KPK o konkretnih primerih, predavanjih komisije v Sloveniji in tujini ter drugem aktualnem na področju boja proti korupciji.

Vabimo vas, da s svojimi kritikami, pohvalami in pripombami, ki jih pošljite na e-mail, še naprej sodelujete pri ustvarjanju prihajajočih številk KPK Vestnika.

Arhiv prejšnjih številk KPK Vestnika najdete tukaj.
 

Problematika stanja korupcije in nasprotja interesov v državi, posredno pa tudi šibkost vladavine prava, integritete javnega sektorja, pravne in politične kulture oziroma umanjkanja slednjih treh, je razvidna v obdobnem poročilu, ki ga je KPK v preteklih dneh posredovala državnemu zboru; je aktualno in zajema obdobje do oktobra 2012 ter bo v kratkem v celoti dostopno javnosti.

KPK je danes, 8. 11. 2012, skupaj z avtorji predstavila monografijo – zbirko prispevkov o javni etiki in integriteti s poudarkom na odgovornosti za skupne vrednote. Monografijo je komisija izdala v okviru pristojnosti pri spodbujanju javne etike, integritete, preprečevanja korupcije in krepitve pravne države. Tradicionalni dogodek, namenjen premisleku širše javnosti k razpravi o skupnih vrednotah, je tudi tokrat potekal v dvorani Državnega sveta.

Vljudno vas vabimo na predstavitev monografije – zbornika prispevkov Javna etika in integriteta: odgovornost za skupne vrednote, ki je rezultat javnih razprav in dogodkov, ki jih je Komisija za preprečevanje korupcije pričela izvajati leta 2009 po ratifikaciji prve globalne konvencije s področja omejevanja korupcije – Konvencije združenih narodov proti korupciji. Dogodek bo v četrtek, 8. novembra 2012, ob 11. uri, v dvorani Državnega sveta (poslopje parlamenta), Šubičeva 4, Ljubljana.

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 60. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 7.11.2012, ob 9.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 59. seje senata komisije
2. Obravnava zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
3. Obravnava predloga začasne prekinitve postopka
4. Obravnava zadev s področja nadzora nad premoženjskim stanjem
5. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik
 

Komisija za preprečevanje korupcije je pretekli teden v Državni zbor RS posredovala poročilo o svojem delu vključno z oceno stanja na področju korupcije v Republiki Sloveniji. Gre za drugo poročilo sestave senata komisije (Goran Klemenčič, dr. Liljana Selinšek, Rok Praprotnik), ki je svoj mandat nastopil pred dvema letoma.

Danes, 29. 10. 2012, je bil v časopisu Dnevnik objavljen članek, ki neresnično poroča o Komisiji za preprečevanje korupcije. Vsekakor je vsaka kritika legitimna – vseeno pa komisija kot institucija v tem občutljivem času ne more dopustiti, da tovrstno poročanje ostane brez odziva, saj neupravičeno spodkopava institucijo, njene zaposlene in njeno delo.

Od 22. do 24. oktobra 2012 je Komisija za preprečevanje korupcije v partnerstvu z Nacionalnim preiskovalnim uradom na Bledu organizirala delavnico na temo zaščite prijaviteljev, ki je potekala v okviru projekta Evropskega protikorupcijskega usposabljanja (EACT – European Anti-Corruption Training), trilateralnega protikorupcijskega partnerstva Avstrije, Slovenije in Slovaške.

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 59. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 23.10.2012, ob 9.30 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 58. seje senata komisije
2. Obravnava predloga odločbe
3. Obravnava zadev s področja lobiranja
4. Obravnava zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
5. Obravnava uradnih zaznamkov o zavrnitvi prijav
6. Obravnava uradnih zaznamkov o zavrženju prijav
7. Obravnava uradnih zaznamkov o odstopu prijav
8. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik
 

Na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZIntPK) senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: komisija) sprejema naslednje

UGOTOVITVE O KONKRETNEM PRIMERU
 
Aleksandra Velkovrh je kot predstojnica Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) ravnala v nasprotju s pričakovano integriteto uradnika na položaju, kot jo opredeljuje tretja točka 4. člena ZIntPK, ko je dne 12. 7. 2010 z družbo CARR-GT d.o.o. sklenila Kupoprodajno pogodbo št. 1/10 in na to družbo prenesla lastništvo svojega vozila Toyota RAV4, pri čemer je isto vozilo najela in začela uporabljati kot službeno vozilo IRSOP v zasebne namene že dne 7. 7. 2010.
 
Aleksandra Velkovrh je kot predstojnica IRSOP v nasprotju z drugim odstavkom 147. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) dne 13. 9. 2010 premestila M. V. na delovno mesto, za katerega ni izpolnjeval pogojev, saj ni imel opravljenega strokovnega izpita za inšpektorja. Navedeno ravnanje ustreza opredelitvi korupcije iz prve točke 4. člena ZIntPK, saj je Aleksandra Velkovrh kršila dolžno ravnanje ter omogočila (dala) nepremoženjsko korist javnemu uslužbencu M. V. v obliki premestitve na delovno mesto inšpektorja za okolje, čeprav za to v času premestitve ni izpolnjeval pogojev.
 
Prav tako ravnanji Aleksandre Velkovrh, ki je v nasprotju z določilom 23. člena Zakona o delovnih razmerjih dne 9. 12. 2009 zaposlila M. B. za določen čas na delovno mesto »koordinator V« brez javne objave ter nadalje z njo dne 3. 1. 2011 sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za uradniško delovno mesto »pripravnik – svetovalec« v nasprotju s sedmim odstavkom 57. člena ZJU brez javnega natečaja, ustrezata opredelitvi korupcije iz 3. alinee 2. člena ZPKor oziroma prve točke 4. člena ZIntPK. Aleksandra Velkovrh je z navedenima ravnanjema pri zaposlitvi za določen čas tako za strokovno tehnično kot za uradniško delovno mesto kršila dolžno ravnanje ter javni uslužbenki M. B. omogočila (dala) premoženjsko in nepremoženjsko korist v obliki zaposlitve za določen čas.
 

Ugotovitve o konkretnem primeru
 Odgovor obravnavane osebe

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 58. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 16.10.2012, ob 10.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 57. seje senata komisije
2.Obravnava zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
3. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik
 

Na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZIntPK) senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) sprejema naslednje

UGOTOVITVE O KONKRETNEM PRIMERU

Župan Občine Žužemberk Franc Škufca je nekdanjima podžupanoma v nasprotju z določbami Zakona o lokalni samoupravi omogočal izplačevanje tako plačila za opravljanje podžupanske funkcije kot sejnin za udeležbo na sejah občinskega sveta, s čimer jima je omogočil neposredno premoženjsko korist v skupnem bruto znesku okoli 10.000 evrov. S takim ravnanjem je župan Franc Škufca uresničili znake korupcije, kot jo opredeljuje prva točka 4. člena ZIntPK in kot jo je opredeljevala tretja točka 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Na podlagi izvedenega javnega razpisa je župan Franc Škufca podpisal pogodbo s podjetjem FS d.o.o., v katerem je sam zaposlen, in se s tem znašel v nasprotju interesov, kot ga opredeljuje 12. točka 4. člena ZIntPK. Komisije o možnem obstoju nasprotja interesov župan ni obvestil.

Z vidika integritete občine, kot jo določa 3. točka 4. člena ZIntPK, je nedopustno, da je Občina Žužemberk šele več kot štiri leta po spremembi Zakona o lokalni samoupravi prilagodila Pravilnik o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov v Občini Žužemberk in skoraj pet let po ugotovitvah davčne inšpekcije predlagala v obravnavo pravilnik o uporabi službenih vozil.

Ugotovitve o konkretnem primeru
 Odgovor obravnavane osebe

Senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) je na seji 4. 10. 2012 sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi suma koruptivnega ravnanja župana Občine Žužemberk Franca Škufce.

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 57. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 11.10.2012, ob 10.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Razgovor z vabljeno osebo
2. Potrditev zapisnika 56. seje senata komisije
3. Obravnava Načrta dela in kategorizacije zadeve
4. Obravnava uradnega zaznamka o začasni prekinitvi postopka
5. Obravnava predloga za obnovo zadeve
6. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik
 

Televizijska mreža CBS News je objavila kratek, a ilustrativen prispevek o delu washingtonskih lobistov. Novinarka Sharyl Attkisson je v prispevku opravila intervju s profesorjem Jamesom Thurberjem, direktorjem podjetja eHealth Insurance Garyjem Lauerjem ter uglednim ameriškim odvetnikom in lobistom Lannyjem Davisom.

Na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZIntPK) senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: komisija) sprejema naslednje

UGOTOVITVE O KONKRETNEM PRIMERU

Ravnanje direktorice Zavoda za turizem in šport v Občini Kamnik dr. Andreje Eržen, ki je omogočila gospodarski družbi Ir Image d.o.o. premoženjsko korist v obliki pridobitve posla za izdelavo mesečnega destinacijskega časopisa – prireditvenika, s tem, da kot zakoniti zastopnik Zavoda za turizem in šport v Občini Kamnik v enostavnem postopku javnega naročanja ni ravnala gospodarno, ni zagotovila konkurence med ponudniki in ni vodila postopka na transparenten način, ustreza opredelitvi korupcije po prvi točki 4. člena ZIntPK.
 Ravnanje direktorice Zavoda za turizem in šport v Občini Kamnik dr. Andreje Eržen, ki je kot naročnik preklicala izvedbo javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi in izbrala način določitve vrednosti, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognila postopku oddaje javnega naročila, čeprav kasneje do oddaje naročil po enostavnem postopku ni prišlo, predstavlja korupcijsko tveganje in ravnanje v nasprotju z zahtevano integriteto, kot jo opredeljuje tretja točka 4. člena ZIntPK.

Ugotovitve o konkretnem primeru
 Odgovor obravnavane osebe

Senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) je na seji 2. 10. 2012 sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru v postopkih javnega naročanja v Zavodu za turizem in šport v Občini Kamnik.

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 56. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 9.10.2012, ob 14.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 55. seje senata komisije
2. Obravnava zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
3. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik
 

Češki minister za delo in socialne zadeve Jaromir Drabek je odstopil po tem, ko je policija njegovega prvega namestnika Vladimirja Šiško in vodjo oddelka za informacijsko tehnologijo Milana Hojerja pridržala zaradi podkupovanja.

V času gospodarske krize smo dočakali cenejšo energijo. Županske funkcije pa v tem istem času postajajo vse bolj – cenene. Daljša se vrsta obsojenih ali kako drugače procesuiranih županov, nihče od njih pa o odstopu ne razmišlja. Z obsojenim županom na funkciji je seveda razvrednotena sama funkcija. In kaj je skupnega energetiki ter županom?
 

Tokrat osrednjo pozornost namenjamo mehanizmom uveljavljanja odgovornosti – medtem ko so ti na državni ravni zakonsko določeni, političnega nadzorstva, ki bi vodilo v uveljavljanje neposredne politične odgovornosti, na lokalni ravni v Sloveniji ni. Ali drugače – trenutno je lažje odvzeti funkcijo predsedniku države kot pa županu. Po mnenju komisije, ki je na to problematiko opozorila že večkrat, je potrebno to pravno praznino odpraviti, sicer lahko v primeru občinskih funkcionarjev govorimo le o funkciji – brez odgovornosti za njeno opravljanje.

Kot vedno vas obveščamo o aktualnem domačem in tujem dogajanju na področju boja proti korupciji, sprejetih odločitvah in drugih aktivnostih komisije – na primer z mnenji glede korupcijskih tveganj v zvezi s sprejemanjem zakonodaje, ugotovitvah Transparency International in drugem.

Vabimo vas, da s svojimi kritikami, pohvalami in pripombami, ki jih pošljite na e-mail, še naprej sodelujete pri ustvarjanju prihajajočih številk KPK Vestnika.

Arhiv prejšnjih številk KPK Vestnika najdete tukaj.
 

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 55. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 4.10.2012, ob 13.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 54. seje senata komisije
2. Obravnava predlogov Načrta dela in kategorizacije zadev
3. Obravnava zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
4. Obravnava ugotovitev o konkretnem primeru
5. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik
 

Komisija za preprečevanje korupcije je v zadnjih mesecih večkrat javno izrazila zaskrbljenost in opozorila na potrebo po bolj premišljenem sprejemanju različnih zakonskih rešitev. Predvsem izpostavljamo nesprejemljivost uporabe nujnih in skrajšanih zakonodajnih postopkov, ki ožijo oziroma povsem izničujejo prostor za javno in strokovno razpravo o zakonih ter drugih predpisih, ki so pomemben element urejanja medsebojnih odnosov med posamezniki, državo in pravnimi subjekti.

Na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZIntPK) senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: komisija) sprejema naslednje

UGOTOVITVE O KONKRETNEM PRIMERU

Alojz Ratajc se je kot uradna oseba – delavski direktor in član uprave družbe DARS d.d. v Ljubljani – dne 26. 8. 2011 na tedenskem delovnem kolegiju s Samostojno strokovno sodelavko Službe za organizacijo in kadre seznanil (pri čemer ima delavski direktor v tej fazi možnost vplivati na predloge sklepov, da se na primer ti iz določenih razlogov še ne uvrstijo na naslednjo sejo uprave, lahko pa tudi predlaga oziroma vpliva na spremembo vsebine sklepa) tako s predlogom izbire kandidata za razpisano delovno mesto, na katerega se je prijavil tudi njegov družinski član, kot tudi z okoliščinami določitve plače v zvezi z 10. točko dokumenta »EVIDENCA SKLEPOV UPRAVE 30. 8. 2011«, ki je vseboval »Predlog izbire kandidata/ke na objavljeno prosto delovno mesto Samostojni strokovni sodelavec (m/ž) v Pravni službi«.

Alojz Ratajc je kot uradna oseba – delavski direktor in član uprave družbe DARS d.d. v Ljubljani – dne 20. 12. 2011 na seji uprave obravnaval in glasoval o vsebini predloga nove vsebine sklepa št. 620/2100-U, ki vsebuje predlog, da se razpis za zasedbo delovnega mesta Samostojni strokovni sodelavec (m/ž) v Pravni službi zaključi brez izbire, kljub temu, da je bil seznanjen, da je bil kot (edini primeren) kandidat za razpisano delovno mesto predlagan njegov družinski član.

Ob nastopu navedenih okoliščin se je bil član uprave Dars d.d. dolžan bodisi (samo)izločiti iz vseh postopkov in odločanj v zvezi z zadevo ali pa v smislu 38. člena ZIntPK o okoliščinah pisno obvestiti svojega predstojnika in do njegove odločitve prenehati s sodelovanjem v zadevi, v kateri obstaja nasprotje interesov.

Z opisanim ravnanjem je član uprave Dars d.d. uresničil vse znake nasprotja interesov, kot ga opredeljuje 12. točka 4. člena ZIntPK, ravnal pa je tudi v nasprotju z zahtevano integriteto uradnih oseb, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.

Ugotovitve o konkretnem primeru
 Odgovor obravnavane osebe

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 54. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 2.10.2012, ob 14.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 53. seje senata komisije
2. Obravnava vmesnih in zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
3. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik

Senat komisije je na seji dne 11. 9. 2012 sprejel oceno korupcijskih tveganj pri delu Ministrstva za infrastrukturo in prostor Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor ter priporočila pristojnim organom.

Ocena in priporočila
 

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 53. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 27.9.2012, ob 10.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 52. seje senata komisije
2. Obravnava zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
3. Obravnava osnutkov ugotovitev o konkretnem primeru
4. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Rok Praprotnik
namestnik predsednika

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) je 11. 9. 2012 prejela v pregled predlog Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank in nanj podala pripombe ter mnenje.

Na podlagi 8. alineje prvega odstavka 12. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-UPB2; Ur.l. RS, št. 69/2011) sprejema Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) mnenje glede postopka sprejemanja sprememb zakona s področja stvarnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter že veljavnega Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti za leto 2012 ter Uredbe o stvarnem premoženju države in lokalnih skupnosti.

1. Komisija glede Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-A), ki je trenutno v postopku sprejemanja (v drugi obravnavi), ugotavlja, da je Vlada RS Državnemu zboru RS v obravnavo posredovala navedeni zakon po hitrem postopku (predsednik Državnega zbora pa ji je žal po oceni komisije nekritično sledil). Navedenega razloga – da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države – predlagane spremembe zakona po oceni komisije ne potrjujejo. Nasprotno komisija meni, da hitenje in onemogočanje javne razprave vodita v sprejemanje nedomišljenih zakonskih sprememb, ki predstavljajo ne samo korupcijskih tveganj, ampak dejansko nevarnost za nastanek nepopravljivih posledic za državo. Dejstvo je, da priprava v uvodu navedenega zakona in predviden nujni postopek zaradi odsotnosti razlogov za tak postopek kršita:

določila Resolucije o normativni dejavnosti – predvsem točko 2b, ki v okviru minimalnih priporočil za sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov določa, da naj le-to traja od 30 do 60 dni
določila Poslovnika Vlade RS – 9. člen, ki določa, da mora predlagatelj predpisa povabiti strokovno in drugo javnost, da poda svoja mnenja in pripombe, pri čemer je čas za odziv javnosti 30 do 60 dni od objave na spletni strani;
določila Poslovnika Državnega zbora – 143. člen, ker iz vsebine sprememb zakona ne izhajajo argumenti, ki bi opravičevali sprejem zakona po nujnem postopku (nujni postopek je dovoljen v primerih, ko gre za interese varnosti in obrambe države, odpravo posledic naravnih nesreč ali razloge za preprečitev težko popravljivih posledic za delovanje države).

Tako ravnanje – med drugim – tudi ni v duhu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki od vseh državnih organov in nosilcev javnih funkcij zahteva zavzemanje za krepitev transparentnosti, vladavine prava ter odpravljanje tveganj za nasprotje interesov in korupcijo.

2. Komisija skozi svoje postopke ugotavlja, da gre pri regulaciji ravnanja s stvarnim premoženjem kot tudi z njim povezanimi evidencami (tako na državni, še posebej pa na lokalni ravni) za korupcijsko izrazito izpostavljeno področje, na katerem deluje veliko zasebnih interesov in lobijev. Ne gre spregledati, da je ta korupcijska izpostavljenost tudi posledica še vedno dokaj neurejenega premoženja države in lokalnih skupnosti v smislu neskladnosti dejanskega stanja s pravnim stanjem oziroma katastrske in zemljiškoknjižne neurejenosti – posledično pa so neurejene evidence stvarnega premoženja. Obstoj te neurejenosti zelo jasno potrjuje priloga Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti za leto 2012 – Uradni list RS 37/2012, v kateri se glede na navedene identifikatorje številnih enot premoženja sploh ne da prepoznati. Navedena neurejenost pa kaže tudi na odsotnost dolžne skrbnosti pri gospodarjenju s stvarnim premoženjem, kar se med drugim odraža v negospodarnih in netransparentnih postopkih ravnanja s tem premoženjem, za kar ZSPDSLS ne predvideva sankcij. Dolžnost države je, da ta tveganja identificira in obvladuje ter zavaruje javni interes.

Komisija meni, da bi bilo primerno in nujno, da se predlog zakona zadrži, da v javno razpravo in da se pripravijo vsebinske utemeljitve posameznih rešitev, predvsem pa da se jasno opredeli, kdo so odgovorni, obseg te odgovornosti in postopki njenega uveljavljanja z možnostjo izrekanja sankcij.

Sprejeto mnenje

Na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZIntPK) senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: komisija) sprejema naslednje

UGOTOVITVE O KONKRETNEM PRIMERU

Alojzij Kastelic kot župan Občine Trebnje (uradna oseba) je sam sebe predlagal kot primernega kandidata za člana senata za reševanje pritožb zoper policiste. S takšnim ravnanjem ni spoštoval določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki nalaga dolžno ravnanje, ko se uradna oseba znajde v nasprotju interesov.
Alojzij Kastelic je vedel, da je v kazenskem postopku, pa je kljub temu navedel neresnične podatke uslužbenki Občine Trebnje in Ministrstvu za notranje zadeve, da izpolnjuje pogoje iz poziva za predlaganje predstavnikov javnosti v senatih za reševanje pritožb zoper policiste. To je ravnanje, ki krni ugled funkcije župana in je v nasprotju z integriteto, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.
 

Ugotovitve o konkretnem primeru
 Odgovor obravnavane osebe

Senat Komisije za preprečevanje korupcije je na seji 20. 9. 2012 sprejel Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi suma kršitev ZIntPK župana Občine Trebnje Alojzija Kastelica pri podaji predlogov za imenovanje predstavnikov javnosti v senatih za reševanje pritožb zoper policiste.

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) je na seji 21. 9. 2012 sprejela mnenje glede neustreznosti spreminjanja zakonodaje s področja ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter povezanimi korupcijskimi tveganji, ki je bilo posredovano vsem poslanskim skupinam in nepovezanim poslancem.

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 52. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 25.9.2012, ob 10.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 50. in 51. seje senata komisije
2, Obravnava predlogov Načrta dela in kategorizacije zadev
3. Obravnava zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
4. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Rok Praprotnik
namestnik predsednika
 

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 51. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 21.9.2012, ob13.45 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1.Obravnava mnenja v zadevi spreminjanja zakonodaje s področja stvarnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti
2, Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Rok Praprotnik
namestnik predsednika
 

Nemško sodišče je včeraj nekdanjemu članu vodstva podjetja MAN izreklo desetmesečno pogojno obsodbo, in sicer zaradi pomoči in napeljevanja k podkupovanju pri prodaji vozil podjetja MAN v Sloveniji. Po besedah sodnika Joachima Eckerta je član vodstva Anton Weinmann krivdo v korupcijskemu škandalu podkupovanja priznal.

Nedavno je mreža aktivistov Rootstrikers, ki se bori proti koruptivnemu vplivu denarja na politiko, začela udarno akcijo, imenovano The No Lobbying Pledge ali »Zaobljuba, da ne bom lobiral«. Njihov cilj je prekiniti vse večjo odvisnost kongresnikov od lobistov, ki z mamljivimi ponudbami dobro plačanih služb interese svojih strank uspešno uvrščajo na dnevni red kongresnikov.
 

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 50. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 20.9.2012, ob 9.30 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 49. seje senata komisije
2, Obravnava načrta dela in kategorizacije zadev
3. Obravnava predlogov začasne prekinitve postopka
4. Obravnava zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
5. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Rok Praprotnik
namestnik predsednika

Nekdanji uslužbenec švicarske banke UBS AG Bradley Birkenfeld je za pomoč in sodelovanje z ameriškimi tožilci in davčno upravo prejel 104 milijone dolarjev nagrade. Gre za prvi in odmevnejši večji korak ameriške zvezne vlade v boju proti mednarodnim davčnim utajam.

Mestni svet v Ottawi je s prvim septembrom uvedel obvezen register lobistov. Gre za prvi register lobistov na lokalni ravni v Kanadi, ki so ga sprejeli, da bi povečali transparentnost in integriteto na področju sprejemanja odločitev.

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 49. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 13.9.2012, ob 10.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 48. seje senata komisije
2. Obravnava vmesnih in zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
3. Obravnava uradnih zaznamkov o zavrženju prijav
4. Obravnava uradnih zaznamkov o odstopu prijav
5. Obravnava načrta dela in kategorizacije zadeve
6. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik

Cilj Ustvarjalnega natečaja za osnovne šole »Povej z majico« je vzpodbuditi mladostnike k razmišljanju o vsebinah, povezanih z vrednotami kot so poštenost, pravičnost, enakost in integriteta posameznika, o posledicah, do katerih lahko pride, kadar posameznik in družba teh vrednot ne spoštujeta in razvijata, ter ključno – razvijati sposobnost razumevanja in reševanja etičnih vprašanj, s katerimi se mladostniki vsakodnevno soočajo ter razumevanja teh vsebin v družbenih dogajanjih.

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 48. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 11.9.2012, ob 10.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 47. seje senata komisije
2. Obravnava načrtov dela in kategorizacije zadev
3. Obravnava zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
4. Obravnava ocene in priporočila organu
5. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik

Vsakdo lahko naredi napako, vendar samo idiot vztraja pri njenem ponavljanju, je pred dobrima dvema tisočletjema rekel Cicero. Ne, to res ni zahtevna ugotovitev. Načeloma so stvari enostavne. Če nam doma dež zaradi odprtega okna enkrat zalije sobo, bomo po tem ob odhodu od doma vedno pozorni, da so okna zaprta. Nekaj smo se naučili. Ne želimo nove škode, ker smo odgovorni do svoje lastnine.

Tokrat se ukvarjamo z vprašanjem odgovornega in transparentnega upravljanja državnega premoženja – tudi v luči zaključenih postopkov komisije v zvezi z družbama Nova KBM in Telekom Slovenije ter nastajajočega državnega holdinga; komisija je pripravljalcem zakona že posredovala svoje pripombe oziroma konkretne predloge sistemskih protikorupcijskih varovalk in pri tem naletela na pozitiven odziv.

Obveščamo vas še o aktualnem domačem in tujem dogajanju na področju boja proti korupciji, aktivnostih komisije ter mednarodnih organizacij  – med drugim o novem ustvarjalnem natečaju komisije za osnovne šole in o sestanku delovne skupine UNODC za preprečevanje korupcije, ki je potekal na Dunaju.

Vabimo vas, da s svojimi kritikami, pohvalami in pripombami, ki jih pošljite na e-mail, še naprej sodelujete pri ustvarjanju prihajajočih številk KPK Vestnika.

Arhiv prejšnjih številk KPK Vestnika najdete tukaj.
 

Po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije so ugotovitve poročila Transparency International (TI) o implementaciji OECD Konvencije o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju – tako globalne kot konkretne glede Slovenije – pričakovane in večinoma odraz realnega stanja, ki ga komisija zaznava tako v Sloveniji kot pri svojem sodelovanju v delovni skupini OECD zoper podkupovanje tujih javnih uslužbencev.

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 47. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 6.9.2012, ob 12.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 45. in 46. seje senata komisije
2. Obravnava zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
3. Obravnava predloga začasne prekinitve postopka
4. Obravnava zadev s področja lobiranja
5. Obravnava poziva in pobude pristojnim organom
6. Obravnava ocene in priporočila organu
7. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik
 

Komisija za preprečevanje korupcije je v okviru nadzora nad premoženjskim stanjem določenih funkcionarjev danes v prostorih komisije opravila uradni razgovor z Janezom Janšo, predsednikom Vlade RS. Razgovor je potekal korektno. Nadaljnjih informacij do zaključka postopka komisija v tej povezavi ne daje.

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 46. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 5.9.2012, ob 10.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:   

1. Razgovor z vabljeno osebo
2. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik
 

Na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZIntPK) senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) sprejema naslednje

UGOTOVITVE O KONKRETNEM PRIMERU

Aleš Štepihar je v času, ko je bil na mestu direktorja oziroma v.d. direktorja Ljudske univerze Celje, s sklepanjem pogodb, s katerim je kršil načeli konkurence in prepovedi diskriminacije, s kompenzacijskim zaposlovanjem ter z izvajanjem nerentabilnih programov povzročil (1) nesmotrno in negospodarno porabo sredstev oziroma premoženja javnega zavoda Ljudska univerza Celje ter (2) omogočil koristi določenim posameznikom.
S takim ravnanjem je direktor javnega zavoda Ljudska univerza Celje uresničil vse znake korupcije, kot jo opredeljuje prva točka 4. člena ZIntPK (oziroma jo je opredeljevala tretja točka 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije), ravnal pa je tudi v nasprotju z zahtevano integriteto uradnih oseb, kot jo opredeljuje tretja točka 4. člena ZIntPK.

Ugotovitve o konkretnem primeru
 

Ljudska univerza Celje, Aleš Štepihar, direktor javnega zavoda, javni zavod, Ellipso d.o.o., Mestna občina Celje, kompenzacijsko zaposlovanje;

Na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZIntPK) senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: komisija) sprejema naslednje

UGOTOVITVE O KONKRETNEM PRIMERU

I. Ravnanje župana Občine Komenda, Tomaža Drolca, ki je omogočil gospodarski družbi IGRM d.o.o. premoženjsko korist v obliki pridobitve nepremičnin v lasti občine, s tem da:

kot zakoniti zastopnik občine in upravljavec nepremičnega premoženja občine ni vodil postopka prodaje nepremičnin na način, kot so ga določali predpisi o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin
v nasprotju z Obligacijskim zakonikom v trenutku, ko IGRM d.o.o. ni izpolnil bistvenega pogoja iz kupoprodajne pogodbe z opr. št. SV: 514/07 z dne 13. 6. 2007, ni zahteval razveljavitve kupoprodajne pogodbe, ampak je celo omogočil, da IGRM d.o.o. proda svoj delež novemu kupcu
kot zakoniti zastopnik Občine Komenda (upnik) ni zahteval poplačila kupnine za nepremičnine v vrednosti 791.100,00 evrov in stroškov, ki jih je imela občina z izgradnjo hlevov za Konjeniški klub Komenda skupaj z vsemi pripadajočimi obrestmi

ustreza opredelitvi korupcije po prvi točki 4. člena ZIntPK.

II. Ravnanje župana Tomaža Drolca, ki je omogočil gospodarski družbi Hades Trgovina d.o.o. premoženjsko korist v obliki pridobitve bančnih posojil v skupni vrednosti 6.840.000,00 evrov, s tem ko je kot zakoniti zastopnik Občine Komenda v imenu občine pristopil k dolgu družbe Hades Trgovina d.o.o. in dne 30. 6. 2010 podpisal Pogodbo o pristopu k dolgu št. 99-029-129 ter Pogodbo o pristopu k dolgu št. 99-029-128, oziroma je razpolagal s sredstvi občine v nasprotju s predpisi, ki urejajo zadolževanje občin in tako kršil dolžno ravnanje, ustreza opredelitvi korupcije po prvi točki 4. člena ZIntPK.

Ugotovitve o konkretnem primeru
 

Občina Komenda, ravnanje župana, IGRM d.o.o, Tomaž Drolec, Hades Trgovina d.o.o., Pogodba o pristopu k dolgu, razpolaganje, stvarno premoženje občine, Center Komenda, Banka Celje, Poslovno-stanovanjski objekt Komenda
 

Senat Komisije za preprečevanje korupcije je sprejel dvoje ugotovitev o konkretnem primeru, in sicer Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi suma koruptivnega ravnanja Tomaža Drolca v funkciji župana Občine Komenda pri razpolaganju s stvarnim premoženjem občine in pristopu k dolgu pravne osebe zasebnega prava ter Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi suma koruptivnega ravnanja nekdanjega direktorja Ljudske univerze Celje Aleša Štepiharja.

Komisija za preprečevanje korupcije je objavila dvoje ugotovitev o konkretnem primeru, in sicer Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi suma koruptivnega ravnanja Tomaža Drolca v funkciji župana Občine Komenda pri razpolaganju s stvarnim premoženjem občine in pristopu k dolgu pravne osebe zasebnega prava ter Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi suma koruptivnega ravnanja nekdanjega direktorja Ljudske univerze Celje Aleša Štepiharja.
 

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija) je na seji senata 23. 8. 2012 soglasno potrdila zaključne ugotovitve v zadevi suma koruptivnega ravnanja odgovornih oseb družbe Telekom Slovenije d.d. (v nadaljevanju Telekom) v zvezi s prodajo in nakupom deležev v kosovski družbi Ipko.net in izdajo poroštva za obveznosti Najdi.si. Gre za ravnanja iz obdobja od leta 2007 do 2009, v času, ko je bil predsednik uprave Bojan Dremelj, podpredsednik Dušan Mitič, člani pa Darja Senica, Željko Puljid in Filip Ogris-Martič.

Na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZIntPK) senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: komisija) sprejema naslednje

UGOTOVITVE O KONKRETNEM PRIMERU

Bojan Dremelj, Dušan Mitič, Željko Puljić, Filip Ogris-Martič in Darja Senica so kot člani uprave družbe Telekom Slovenije d.d. pri sklenitvi poslov o nakupu in prodaji deležev v kosovski družbi Ipko.net ter pri izdaji poroštva za obveznosti Najdi.si kršili dolžno skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika. S tem so posameznim fizičnim in pravnim osebam na škodo Telekoma d.d., družbe v večinski državni lasti, omogočili premoženjsko korist v višini več kot 10 milijonov evrov.
S takim ravnanjem so člani nekdanje uprave Telekoma Slovenije d.d. uresničili znake korupcije, kot jo opredeljuje prva točka 4. člena ZIntPK in kot jo je opredeljevala tretja točka 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Ugotovitve o konkretnem primeru
 Odgovor obravnavane osebe

Odgovor obravnavane osebe
 Odgovor obravnavane osebe

Odgovor obravnavane osebe
 Odgovor obravnavane osebe

Vabimo vas na novinarsko konferenco Komisije za preprečevanje korupcije, na kateri bo vodstvo komisije predstavilo Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi suma koruptivnega ravnanja odgovornih oseb Telekoma Slovenije d.d. v zvezi s prodajo in nakupom deležev v kosovski družbi Ipko.net in izdajo poroštva za obveznosti Najdi.si.

Komisija za preprečevanje korupcije je na seji senata 23. 8. 2012 soglasno potrdila zaključne ugotovitve v zadevi suma koruptivnega ravnanja odgovornih oseb družbe Telekom Slovenije d.d.  v zvezi s prodajo in nakupom deležev v kosovski družbi Ipko.net in izdajo poroštva za obveznosti Najdi.si. Gre za ravnanja iz obdobja od leta 2007 do 2009, v času, ko je bil predsednik uprave Bojan Dremelj, podpredsednik Dušan Mitič, člani pa Darja Senica, Željko Puljić in Filip Ogris-Martič.

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 45. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 30.8.2012, ob 10.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:   

1. Potrditev zapisnika 44. seje senata komisije
2. Obravnava ugotovitev o konkretnem primeru
3. Obravnava zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
4, Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik

Liberijska predsednica Ellen Johnson Sirleaf je suspendirala 46 vladnih uradnikov, ker o svojem premoženjskem stanju niso poročali Liberijski protikorupcijski komisiji, kar bi morali storiti v 14 dneh od njihovega imenovanja. Med suspendiranimi uradniki je tudi predsedničin sin Charles Sirleaf, sicer namestnik guvernerja Centralne banke.

Pred brazilskim Vrhovnim sodiščem poteka korupcijski proces stoletja, kot so ga poimenovali tamkajšnji mediji. Tožilstvo je obtožnico kupovanja glasov vložilo proti 38 osebam, med katerimi najdemo nekdanje ministre, kongresnike, bančnike in poslovneže. Za vložitev obtožnice je bilo potrebnih več kot 2600 dni preiskav, zbranih pa je bilo več kot 60.000 strani zapisnikov in dokazil ter 600 pričevanj. Obtoženim grozi do 45 let zaporne kazni.

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 44. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 23.8.2012, ob 10.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:                                                                                                                                                                                                                                                                                           

1. Potrditev zapisnika 43. seje senata komisije
2. Obravnava predloga začasne prekinitve postopka
3. Obravnava vmesnih in zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
4. Obravnava ugotovitev o konkretnem primeru
5. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik
 

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija) je na seji senata 16. 8. 2012 sprejela zaključne ugotovitve v zvezi s postopkom poskusa nakupa delnic podjetja Večer d.d. s strani podjetja 3Lan d.o.o. leta 2010. V zaključnih ugotovitvah je ocenila, da sta Matjaž Kovačič, kot predsednik uprave Nove KBM d.d., in Manja Skernišak, kot članica uprave Nove KBM d.d., s kršitvijo notranjih aktov banke ter v nasprotju z dolžno skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika zasebnemu podjetju omogočila korist v obliki pridobitve finančnih sredstev za plačilo are za nakup večinskega paketa delnic družbe Večer d. d. S tem sta obe odgovorni osebi izpolnili vse znake korupcije, kot jo opredeljuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZlntPK) senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: komisija) sprejema naslednje 

UGOTOVITVE O KONKRETNEM PRIMERU

Matjaž Kovačič, kot predsednik uprave Nove KBM d.d., in Manja Skernišak, kot članica uprave Nove KBM d.d., sta pri odločitvi za spot nakup delnic elektro podjetij od zasebne gospodarske družbe Kandela d.o.o. ter istočasno terminsko prodajo istih delnic gospodarski družbi Vinag d.d. kršila notranje akte Nove KBM d.d. ter dolžno skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika. S tem sta omogočila korist v obliki sklenitve posla prodaje delnic in pridobitve kupnine oziroma finančnih sredstev zasebni gospodarski družbi Kandela d.o.o. ter posledično vsem naknadno udeleženim gospodarskim družbam in posameznikom v poslih ter denarnem toku do plačila are pri poskusu podjetja 3 Lan d.o.o., da sklene in izpolni kupoprodajna pogodbo za nakup delnic časopisne hiše Večer d.d.
S takšnim ravnanjem sta odgovorni osebi Nove KBM d.d. (banke s prevladujočim vplivom države) uresničili vse znake korupcije, kot jo opredeljuje l. točka 4. člena ZlntPK.

Ugotovitve o konkretnem primeru
Odgovor obravnavane osebe

  Odgovor obravnavane osebe
 

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 43. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 21.8.2012, ob 14.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 41 in 42. seje senata komisije
2. Obravnava načrta dela in kategorizacije zadeve
3. Obravnava predloga odločbe
4. Obravnava zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
5. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik

Komisija za preprečevanje korupcije je na seji senata 16. 8. 2012 sprejela zaključne ugotovitve v zvezi s postopkom poskusa nakupa delnic podjetja Večer d.d. s strani podjetja 3 Lan d.o.o. leta 2010. V zaključnih ugotovitvah je ocenila, da sta Matjaž Kovačič, kot predsednik uprave Nove KBM d.d., in Manja Skernišak, kot članica uprave Nove KBM d.d., s kršitvijo notranjih aktov banke ter v nasprotju z dolžno skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika zasebnemu podjetju omogočila korist v obliki pridobitve finančnih sredstev za plačilo are za nakup večinskega paketa delnic družbe Večer d. d. S tem sta obe odgovorni osebi izpolnili vse znake korupcije, kot jo opredeljuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Vabimo vas na novinarsko konferenco Komisije za preprečevanje korupcije, na kateri bo vodstvo komisije predstavilo Zaključne ugotovitve v zadevi suma korupcije nameravanega nakupa delnic Večer d. d. ter promptnega nakupa in terminske prodaje delnic elektropodjetij s sodelovanjem Nove KBM d. d.

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 42. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 16.8.2012, ob 12.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Obravnava ugotovitev o konkretnem primeru

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik

Svet za javne zadeve (Public Affairs Council) je pred kratkim objavil rezultate raziskave o pogledu ameriških državljanov na gospodarstvo in poslovanje v volilnem letu, v kateri so anketirane med drugim povprašali tudi po njihovem mnenju o aktivnostih izvajanja vpliva  gospodarskih družb na politiko.

Naslov je izposojena različica znanega reka »zdrav duh v zdravem telesu« (mens sana in corpore sano), ki ga v takšni ali drugačni obliki poznajo vsa svetovna izročila. V času olimpijskega ognja velja najprej spomniti, da zdrav duh v zdravem telesu na športnem področju pregovorno služi kot motivacijsko načelo, kar se slej kot prej obrestuje tudi s kakšno medaljo. Pogosto ga zasledimo na zdravstvenem področju, v promocijskih programih ali pri ljudskem zdravilcu, ko namišljenemu bolniku »zabiča«, naj si najprej »uredi glavo«, da lahko imunski sistem poskrbi za telo.

V aktualni številki v osrednji temi predstavljamo kodekse etike – zakaj jih sprejeti, kaj zapisati vanje, predvsem pa, kako jih uporabiti in uveljaviti v praksi – da ne bodo le »mrtva črka na papirju«.

Kot vedno, vas obveščamo o domačem dogajanju in aktivnostih komisije, med drugim o oddanih načrtih integritete, nedopustnem ravnanju župana Občine Trebnje, izobraževanju za nadzorne in poslovodne organe državnih družb o nasprotju interesov, ki ga je komisija izvedla v sodelovanju z AUKN, ugotovitvah o konkretnem primeru v zadevi Milana Matjašeca in drugem.

Vabimo vas, da s svojimi kritikami, pohvalami in pripombami, ki jih pošljite na e-mail, še naprej sodelujete pri ustvarjanju prihajajočih številk KPK Vestnika.

Arhiv prejšnjih številk KPK Vestnika najdete tukaj.
 

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 41. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 2.8.2012, ob 10.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 40. seje senata komisije
2. Obravnava sistemskega načelnega mnenja
3. Obravnava načrtov dela in kategorizacije zadeve
4.Obravnava zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
5.Obravnava ugotovitev o konkretnem primeru
6. Obravnava priporočila
7. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 40. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 31.7.2012, ob 13.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 36. in 39. seje senata komsiije
2. Obravnava načrtov dela in kategorizacije zadeve
3. Obravnava zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
4. Obravnava zaključnih poročlil s področja lobiranja
5. Obravnava in odločanje o izdaji dovoljenja funkcionarju za opravljanje dejavnosti
6. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik

V sodbi ameriškega zveznega sodišča v Alabami so bili pred nekaj tedni na večletno zaporno kazen obsojeni nekdanji poslanec spodnjega doma v Alabami Terry Spicer, lobist Jarrod Massey in poslovnež Ronald Gilley. Sodišče jih je obsodilo zaradi ponujanja, sprejemanja in dajanja podkupnin v postopku pripravljanja in sprejemanja igralniške zakonodaje.

Na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZIntPK) senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: komisija) sprejema naslednje

UGOTOVITVE O KONKRETNEM PRIMERU

Milan Matjašec, kot ravnatelj Osnovne šole Miška Kranjca Velika Polana (uradna oseba), ni spoštoval določb ZIntPK pri postopku zaposlitve svojega brata in bratove zunajzakonske partnerice, ki nalaga dolžno ravnanje v primeru, ko se uradna oseba znajde v nasprotju interesov.
Milan Matjašec je z neizločitvijo iz postopkov zaposlitve kršil dolžno ravnanje, s tem pa je omogočil (dal) korist svojemu bratu in bratovi izvenzakonski partnerki v obliki zaposlitve za določen čas. Navedeni ravnanji Milana Matjašeca ustrezata opredelitvi korupcije po prvi točki 4. člena ZIntPK.
 

Ugotovitve o konkretnem primeru
 Odgovor obravnavane osebe

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 39. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 26.7.2012, ob 9.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 38. seje senata komsiije
2. Obravnava zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
3. Obravnava ocene korupcijskih tveganj
4. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik

Senat Komisije za preprečevanje korupcije je sprejel ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi Milana Matjašeca v funkciji ravnatelja Osnovne šole Miška Kranjca Velika Polana.

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 38. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 24.7.2012, ob 14.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 37. seje senata komisije
2. Obravnava načrtov dela in kategorizacije zadeve
3. Obravnava uradnega zaznamka o začasni prekinitvi postopka
4. Obravnava zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
5. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik

Nedavni primer župana Občine Trebnje, ki je bil zaradi treh kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja pravnomočno obsojen, ponovno izpostavlja problematiko pomanjkanja pričakovane integritete funkcionarjev nekaterih lokalnih skupnosti in njihov brezbrižen odnos do etičnosti ravnanja ter ugleda, ki bi ga morali uživati in varovati pri svojem delu ter v javnosti, kot tudi problem neobstoja zakonske ureditve oziroma pogojev, ki bi podobno kot pri državnih organih omogočali tudi razrešitve lokalnih funkcionarjev. Za slednje je odgovoren tudi zakonodajalec, saj zakonsko ni uredil možnosti razrešitve (izreka nezaupnice oziroma odpoklica) župana, podžupana ali občinskega svetnika v primeru njegovega nezakonitega ravnanja, s tem pa posredno dopušča razmah tovrstnih primerov.

Nedavni primer župana Občine Trebnje, ki je bil zaradi treh kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja pravnomočno obsojen, ponovno izpostavlja problematiko pomanjkanja pričakovane integritete funkcionarjev nekaterih lokalnih skupnosti in njihov brezbrižen odnos do etičnosti ravnanja ter ugleda, ki bi ga morali uživati in varovati pri svojem delu ter v javnosti, kot tudi problem neobstoja zakonske ureditve oziroma pogojev, ki bi podobno kot pri državnih organih omogočali tudi razrešitve lokalnih funkcionarjev. Za slednje je odgovoren tudi zakonodajalec, saj zakonsko ni uredil možnosti razrešitve (izreka nezaupnice oziroma odpoklica) župana, podžupana ali občinskega svetnika v primeru njegovega nezakonitega ravnanja, s tem pa posredno dopušča razmah tovrstnih primerov.

Irski minister za javne izdatke in reforme Brendan Howlin je objavil predlog zakonodajnih smernic, v katerem predlaga zakonsko ureditev lobiranja. Smernice so bile pripravljene v skladu z zavezo iz vladnega programa in Načrta sprememb javne uprave iz leta 2011, ki predvidevata vzpostavitev in zakonsko ureditev lobiranja. Vlada je v smernice implementirala tudi priporočila t. i. Mahonovega tribunala, posebnega telesa, ki je bilo vzpostavljeno leta 1997 za preiskovanje obtožb prejemanja podkupnin, ki so jih posamezni funkcionarji prejeli v povezavi s sprejemanjem odločitev. Irska vlada želi doseči več odprtosti in preglednosti v procesu interakcije med političnimi in upravnimi sistemi ter vsemi interesi, ki želijo vplivati na politiko, zakonodajne predloge in odločanje. Predlagane smernice predstavljajo dobronamerne rešitve za nadzor zlorab s strani agencij za odnose z javnostmi, nekdanjih vladnih uradnikov in posameznih lobistov.

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 37. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 19.7.2012, ob 10.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 36. seje senata komisije 
2. Obravnava zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
3. Obravnava uradnih zaznamkov o zaključku postopka
4. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik

Indonezija je po merilih in ocenah organizacije Transparency International redno uvrščena med najbolj koruptivne države sveta, zato so indonezijski aktivisti in novinarji odločili del boja proti korupciji vzeti tudi v svoje roke. Nedavno so vzpostavili spletno stran korupedia.org, na kateri so objavljena imena in fotografije posameznikov, ki so bili obsojeni zaradi korupcije, in informacije o njihovih primerih. Trenutno so na spletni strani objavljeni podatki o 120 posameznikih.

Evropski parlament in Evropska komisija sta 23. junija 2011 vzpostavila skupni javni register transparentnosti. Namen vzpostavitve skupnega registra je v spremljanju delovanja zastopnikov interesov, ki poskušajo vplivati na oblikovanje politik, sprejemanje predpisov in odločanje v evropskih institucijah.

Univerzalna in splošno sprejeta definicija nasprotja interesov ne obstaja, večina zakonskih in teoretičnih opredelitev pa izhaja iz tega, da do nasprotja interesov pride, kadar je javni interes okužen z zasebnimi interesi. Nasprotje interesov je škodljivo v prvi vrsti zato, ker najeda zaupanje, ki je izjemno pomembna vrednota za vsak organ in organizacijo iz javnega, pa tudi zasebnega sektorja. Pri tem je potrebno poudariti, da je potencialno nasprotje interesov (tudi videz nasprotja interesov) oziroma občutek posameznikov, da to nasprotje obstaja, enako škodljiv kot dejansko nasprotje interesov, saj oboje ustvarja nezaupanje javnosti v institucije javnega sektorja.

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 36. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 12.7.2012, ob 10.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 35. seje senata komisije
2. Obravnava zadev s področja protikorupcijske klavzule
3. Obravnava predlogov načrtov dela in kategorizacije zadeve
4. Obravnava zaključnih, vmesnih in osnutkov ugotovitev o posameznem primeru
5. Obravnava uradnih zaznamkov o zaključku zadeve
6. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik

Izobraževalno srečanje pod naslovom Skrbnost in odgovornost ravnanj članov nadzornih in poslovodnih organov državnih družb v luči spoštovanja ZIntPK ter ostalih pravnih aktov je prvo tovrstno srečanje, ki je posebej organizirano za državne družbe s ciljem dviga korporativne kulture v državnih podjetjih. Spoštovanje izogibanja nastanku nasprotja interesov je za Agencijo in KPK izjemnega pomena, saj ravno nasprotje interesov predstavlja veliko tveganje za nastanek korupcije in ostalih protipravnih dejanj, ki lahko posledično zmanjšujejo vrednost državnih družb.

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 35. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 10.7.2012, ob 12.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 33. in 34. seje senata komisije
2. Obravnava zaključnih in vmesnih ugotovitev o posameznem primeru
3. Obravnava uradnih zaznamkov o zaključku zadeve
4. Obravnava zadev s področja protikorupcijske klavzule
5. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik
 

Vlada RS se je 27. junija 2012 na seji seznanila z ter dovolila objavo Drugega poročila o izvajanju priporočil Republike Slovenije, ki ga je 16. maja na 55. skupščinskem zasedanju sprejel GRECO (Skupina držav proti korupciji). Poročilo se nanaša na napredek oziroma pomanjkanje napredka Republike Slovenije glede izvajanja priporočil GRECA na področju inkriminacij kaznivih dejanj s področja korupcije ter trinajstih priporočil na področju transparentnosti financiranja političnih strank.

Komisija za preprečevanje korupcije se pogosto srečuje s prakso, ki pomeni nasprotje interesov ali pa tveganje za njegov nastanek. Senat komisije je zato sprejel tri sistemska načelna mnenja s tega področja. Poleg tega je komisija objavila dvoje ugotovitev o konkretnem primeru, in sicer v zadevi dr. Gregorja Pivca in zadevi Mitje Starca ter dr. Mitje Briclja.
 

V novi številki smo vam pripravili nekaj poudarkov iz treh pravkar sprejetih načelnih mnenj, ki se na različne načine dotikajo področja nasprotja interesov. Komisija se namreč vsakodnevno srečuje s porastom raznih primerov, ki pomenijo nasprotje interesov ali pa tveganje za njegov nastanek.

Obveščamo vas tudi o aktualnem domačem in tujem dogajanju na področju boja proti korupciji, aktivnostih komisije ter mednarodnih organizacij – med drugim tudi o Drugem poročilu GRECO o izvajanju priporočil, s katerim si je Republika Slovenija prislužila oceno ‘splošno nezadovoljivo’, predvsem zaradi še vedno slabega stanja na področju transparentnosti financiranja političnih strank.

Kot vedno, vas vabimo, da s svojimi kritikami, pohvalami in pripombami, ki jih pošljite na e-mail, sodelujete pri ustvarjanju prihajajočih številk KPK Vestnika.

Arhiv prejšnjih številk KPK Vestnika najdete tukaj.

Senat Komisije za preprečevanje korupcije je sprejel dvoje ugotovitev o konkretnem primeru, in sicer Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi suma koruptivnega ravnanja pri financiranju doktorskega študija dr. Gregorja Pivca, direktorja UKC Maribor ter Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi suma koruptivnega ravnanja nekdanjega in sedanjega direktorja na Inštitutu za vode Republike Slovenije Mitje Starca in dr. Mitje Briclja.
 

Na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZIntPK) senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) sprejema naslednje

UGOTOVITVE O KONKRETNEM PRIMERU

Nekdanji direktor Inštituta za vode Republike Slovenije Mitja Starec in sedanji direktor dr. Mitja Bricelj (odgovorni osebi) sta s kršenjem določil Zakona o javnem naročanju, ki v 6. do 9. členu govorijo o temeljnih načelih ravnanja v postopkih javnega naročanja, zasebnim podjetjem, v katerih so kot solastniki ali poslovodne osebe udeleženi nekdanji in sedanji zaposleni na Inštitutu za vode, in drugim, že pred izvedenimi razpisi znanim podjetjem, omogočila premoženjsko korist v ocenjeni vrednosti več kot pol milijona evrov.
S takim ravnanjem sta nekdanji in sedanji direktor javnega zavoda v lasti države uresničila vse znake korupcije, kot jo opredeljuje prva točka 4. člena ZIntPK (oziroma jo je opredeljevala tretja točka 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije), ravnala pa sta tudi v nasprotju z zahtevano integriteto uradnih oseb, kot jo opredeljuje tretja točka 4. člena ZIntPK.
Nekdanji in sedanji direktor Inštituta za vode sta po 05. 06. 2010 tudi podpisovala pogodbe brez obvezne protikorupcijske klavzule, kot to določa druga točka 14. člena ZIntPK, aneksi k pogodbam po navedenem datumu pa so bili podpisani za nazaj in z navedbo datuma pred podpisom osnovnih pogodb.

 Ugotovitve o konkretnem primeru
 Odgovor obravnavane osebe

Na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZIntPK) senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: komisija) sprejema naslednje

UGOTOVITVE O KONKRETNEM PRIMERU

Univerzitetni klinični center Maribor namenja za izobraževanje svojih zaposlenih relativno visoka javna finančna sredstva, pri čemer komisija ugotavlja, da zaradi pomanjkljivih notranjih standardov in nedoslednega nadzora niso v celoti obvladana korupcijska tveganja, kar je posebej prišlo do izraza v povezavi s financiranjem doktorskega študija direktorja UKC Maribor dr. Gregorja Pivca, ki je kršil dolžno ravnanje in prestopil meje pravic poslovodne osebe, s tem, ko je brez predhodne odobritve Sveta zavoda UKC Maribor in na račun zavoda naročil storitve Marka Žureja za potrebe svojega doktorata;
Komisija tudi ugotavlja, da UKC Maribor plačuje letno sorazmerno visoke zneske javnih sredstev za objave svojih zaposlenih v tujih znanstvenih in strokovnih revijah, s katerimi ti pridobivajo točke za ustrezne habilitacije. To nakazuje širši problem integritete v akademskem okolju (z vidika ZIntPK tudi javnem sektorju). Gregorju Pivcu je UKC Maribor leta 2006 plačal objavo članka v reviji Wiener Klinische Wochenschrift. Istega leta so tej reviji plačali še za objavo 17 drugih člankov in za to namenili skupaj 13.398,36 evra (v obdobju 2005–2011 so za objave člankov doktorskih študentov namenili skupaj 72.687,91 evra javnih sredstev).

Ugotovitve o konkretnem primeru
 Odgovor obravnavane osebe
 

Odgovor obravnavane osebe
 
 

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 34. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 5.7.2012, ob 10.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 33.seje senata komisije
2. Obravnava zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
3. Razno
 
Komisija za preprečevanje korupcije
Rok Praprotnik
namestnik predsednika

Na podlagi prvega odstavka 11. člena in 8. alineje prvega odstavka 12. člena ter četrtega odstavka 51. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZIntPK), sprejema senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) naslednje načelno mnenje:

glasovanje člana sveta javnega zavoda oziroma podobnega kolektivnega organa subjekta javnega sektorja zase, za svojega družinskega člana ali za drugo povezano osebo (osebo, s katero član sveta ima ali je imel osebne, poslovne ali politične stike) predstavlja ob pogojih iz tega načelnega mnenja nedovoljeno nasprotje interesov po zakonu in so se mu člani takih organov dolžni izogniti;

prav tako predstavlja nedovoljeno nasprotje interesov sodelovanje člana sveta zavoda oziroma podobnega kolektivnega organa subjekta javnega sektorja pri obravnavi ali odločanju o dodeljevanju sredstev ali potrjevanju projektov, pri katerih ima član organa sam, njegovi družinski člani ali z njim povezane osebe zasebni interes.

Sistemsko načelno mnenje
 

Na podlagi prvega odstavka 11. člena in 8. alineje prvega odstavka 12. člena ter četrtega odstavka 51. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZIntPK), sprejema senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) naslednje načelno mnenje:

ravnanje funkcionarja, poslovodne oziroma druge uradne osebe, ki za opravljanje storitev pravnega zastopanja in svetovanja subjektu javnega sektorja pooblasti ali sodeluje pri odločanju o podelitvi pooblastila odvetniku, odvetniški pisarni ali odvetniški družbi, s katero ima ali je do nedavnega imela odprto zasebno pooblastilno razmerje, ustreza definiciji nasprotja interesov po ZIntPK;

ravnanje odgovorne osebe subjekta javnega sektorja, ki zasebno pooblasti odvetnika, odvetniško pisarno ali odvetniško družbo, ki v istem času opravlja storitve za ta subjekt javnega sektorja, predstavlja realno korupcijsko tveganje oziroma tveganje za nastanek nasprotja interesov in je zato v nasprotju s pričakovano integriteto funkcije ali službe po ZIntPK.
 

Sistemsko načelno mnenje
 

Komisija za preprečevanje korupcije je na svoji seji 3. 7. 2012 sprejela tri sistemska načelna mnenja s področja nasprotja interesov, in sicer: Sistemsko načelno mnenje glede nedovoljenih praks v javnem sektorju pri najemanju odvetniških storitev, Sistemsko načelno mnenje glede dolžnosti izogibanja nasprotju interesov pri odločanju na svetih javnih zavodov in podobnih kolektivnih organov subjektov javnega sektorja ter Sistemsko načelno mnenje glede krepitve integritete in omejevanja nasprotja interesov pri delovanju različnih komisij, svetov in delovnih skupin, v katerih sodelujejo posamezniki, ki niso zaposleni v javnem sektorju.

Na podlagi prvega odstavka 11. člena in 8. alineje prvega odstavka 12. člena ter četrtega odstavka 51. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZIntPK), sprejema senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) naslednje načelno mnenje:

organi javnega sektorja, pri katerih delujejo različne komisije, delovne skupine, sveti in druga posvetovalna, nadzorna ali strokovna telesa, sestavljena (tudi) iz zunanjih članov, so dolžni v zvezi z delom tovrstnih teles in pri imenovanju zunanjih članov sprejeti ustrezne ukrepe s ciljem obvladovanja tveganj za nastanek nasprotja interesov; v nasprotnem primeru so lahko odgovorne osebe subjekta javnega sektorja, pri katerih tovrstna telesa delujejo, odgovorne za kršitev dolžnega ravnanja po ZIntPK.
 

Sistemsko načelno mnenje
 

Vrhovno kasacijsko sodišče je nekdanjega premiera Adriana Nastaseja v primeru »Quality Trophee« obsodilo na dve leti zaporne kazni zaradi korupcije. Nekdanji premier in eden najvplivnejših politikov v Romuniji je tako politik z najvišjo funkcijo, ki je bil v času demokratične Romunije obsojen na zaporno kazen. Ostali obtoženi v omenjenem primeru so bili obsojeni na pet ali šest let zaporne kazni.

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 33. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 3.7.2012, ob 13.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 31. in 32. seje senata komisije
2. Obravnava in sprejem sistemskih načelnih mnenj
3. Razno
 

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik
 

Zaradi številnih afer v politiki in podjetjih so se Avstrijci lotili reševanja korupcije s sprejemom nove, bolj transparentne zakonodaje na področju financiranja političnih strank, predvsem donacij in sponzorstev, lobiranja ter poslovanja poslancev. Hkrati so avstrijski politiki ugotovili, da se morajo lotiti še enega problema, in sicer kadrovanja po principu zvez in poznanstev.

Več …

Komisija za preprečevanje korupcije je v okviru postopka nadzora nad njegovim premoženjskim stanjem povabila in danes opravila uradni razgovor z županom Mestne občine Maribor Francem Kanglerjem. Razgovor je potekal korektno. Nadaljnjih informacij do zaključka postopka komisija v tej povezavi ne daje.

Komisija za preprečevanje korupcije je v okviru postopka nadzora nad njegovim premoženjskim stanjem povabila in danes opravila uradni razgovor z županom Mestne občine Maribor Francem Kanglerjem. Razgovor je potekal korektno. Nadaljnjih informacij do zaključka postopka komisija v tej povezavi ne daje.

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 32. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 28.6.2012, ob 10.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Razgovor z vabljeno osebo
2. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik

Komisija za preprečevanje korupcije je na seji 26. 6. 2012 sprejela mnenje glede postopkov sprejemanja zakonov s področja urejanja okolja in prostora.

Komisija za preprečevanje korupcije je na seji 26. 6. 2012 sprejela mnenje glede neustreznosti spreminjanja zakonodaje s področja okolja in prostora v luči pomanjkanja transparentnosti in (ne)obvladovanja korupcijskih tveganj.
 

Na podlagi 8. alineje prvega odstavka 12. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-UPB2; Ur.l. RS, št. 69/2011) sprejema Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) mnenje glede postopkov sprejemanja zakonov s področja urejanja okolja in prostora.

1. Komisija je seznanjena, da so trenutno v postopku priprave in sprejemanja naslednji predlogi zakonov s področja okolja in prostora:
–          Zakon o kmetijskem zemljišču – skrajšani postopek (predlagatelji poslanci);
–          Zakon o vodah – nujni postopek;
–          Zakon o varstvu okolja – nujni postopek (predlagatelj vlada);
–          Zakon o graditvi objektov – nujni postopek (predlagatelj vlada);
–          Zakon o prostorskem načrtovanju – nujni postopek (predlagatelj vlada);
–          Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor – skrajšani postopek (predlagatelj vlada).
 
2. Ni sporno, da so spremembe zakonodaje s področja urejanja okolja in prostora potrebne, v delih celo nujne, ker so obstoječe rešitve pomanjkljive iz več vidikov – tako iz vidika zaščite javnega interesa, odprave birokratskih ovir, jasnosti in preglednosti normative kot iz vidika odpravljanja korupcijskih tveganj. Pri tem pa je potrebno poudariti, da morajo biti te spremembe domišljene, predvsem pa sprejete na transparenten način, tako v smislu medresorskega usklajevanja kot v smislu omogočanja javne razprave. Dejstvo je, da je priprava v uvodu navedenih zakonov in predviden postopek sprejema (skrajšani ali nujni postopek) te postulate kršil.
3. Komisija skozi svoje postopke ugotavlja, da gre pri regulaciji okolja in prostora (tako na državni, še posebej pa na lokalni ravni) za korupcijsko izrazito izpostavljeno področje, na katerem deluje veliko zasebnih interesov in lobijev. Hkrati pa gre pri okolju in prostoru za problematiko, pri kateri je prisoten izrazit javni interes, saj gre za dolgoročna vprašanja, povezana s preskrbo s čisto pitno vodo, življenjskim prostorom, obdelovalno zemljo ipd. Dolžnost države je, da ta tveganja obvladuje in zavaruje javni interes. Z načinom in pristopom k spremembi omenjenih zakonov ta dolžnost po mnenju komisije ni izpolnjena, obenem pa tako ravnanje – med drugim – tudi ni v duhu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki od vseh državnih organov in nosilcev javnih funkcij zahteva zavzemanje za krepitev transparentnosti, vladavine prava ter odpravljanja tveganj za nasprotje interesov in korupcijo.
Glede na povedano komisija meni, da bi bilo primerno in nujno, da se predlogi zakonov zadržijo, dajo v javno razpravo, postavijo jasni roki in pripravijo vsebinske utemeljitve posameznih rešitev.

 
Sprejeto mnenje

 Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 31. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 26.6.2012, ob 14.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 30. seje senata komisije
2. Obravnava predloga načrta dela in kategorizacije zadeve
3. Obravnava osnutkov ugotovitev o konkretnem primeru
4. Obravnava zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
5. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik

Skrbnost in odgovornost ravnanj članov nadzornih in poslovodnih organov državnih družb v luči spoštovanja Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter ostalih pravnih aktov – torek, 10. julij 2012, ob 14. uri.

Komisija za preprečevanje korupcije je bila prek medijskih poročil seznanjena z informacijo, da je vlada na včerajšnji korespondenčni seji sprejela sklep, naj današnjo skupščino Telekom d.d. vodi odvetnik Franci Matoz. Ne glede na to, da do tega – kot kaže – na sami skupščini ni prišlo, komisija opozarja na spornost tovrstnega sklepa vlade.

Komisija za preprečevanje korupcije je bila prek medijskih poročil seznanjena z informacijo, da je vlada na včerajšnji korespondenčni seji sprejela sklep, naj današnjo skupščino Telekom d.d. vodi odvetnik Franci Matoz. Ne glede na to, da do tega – kot kaže – na sami skupščini ni prišlo, komisija opozarja na spornost tovrstnega sklepa vlade.

Komisija za preprečevanje korupcije je bila prek medijskih poročil seznanjena z informacijo, da je vlada na včerajšnji korespondenčni seji sprejela sklep, naj današnjo skupščino Telekom d. d. vodi odvetnik Franci Matoz. Glede na to, da je odvetnik Franci Matoz osebni odvetnik predsednika vlade v kazenskem postopku, hkrati pa je bil tudi kandidat stranke SDS na minulih državnozborskih volitvah, omenjena informacija kaže na vse znake kršitve Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije s področja nasprotja interesov, kjer so tovrstne prakse izrecno prepovedane.

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 30. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 21.6.2012, ob 10.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 29. seje senata komisije
2. Obravnava vmesnih in zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
3. Obravnava osnutka ugotovitev o posameznem primeru
4. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Rok Praprotnik
namestnik predsednika

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 29. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 19.6.2012, ob 10.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 28. seje senata komisije
2. Obravnava predloga načrta dela in kategorizacije zadeve
3. Obravnava zadev s področja lobiranja
4. Obravnava pobud in zahtev
5. Obravnava predloga sklepa o začasni prekinitvi postopka
6. Obravnava ugotovitev o konkrentnem primeru
7. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Rok Praprotnik
namestnik predsednika

Kyle Lagow, Gregory Mackler in Michael Woodford so se odločili razkriti nepravilnosti in koruptivna ravnanja, ki so se dogajala v njihovih podjetjih, s tem dejanjem pa so ostalim postavili zgled in nov primer dobre prakse. Za svoje ravnanje so bili tudi konkretno nagrajeni – dva v skladu z ameriško zakonodajo, ki omogoča nagrajevanje žvižgačev, eden pa je dobil odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.

Komisija za preprečevanje korupcije je v okviru postopka nadzora nad njegovim premoženjskim stanjem povabila in danes opravila uradni razgovor z županom Mestne občine Ljubljana Zoranom Jankovićem. Razgovor je potekal korektno. Nadaljnjih informacij do zaključka postopka komisija v tej povezavi ne daje.

Komisija za preprečevanje korupcije je v okviru postopka nadzora nad njegovim premoženjskim stanjem povabila in danes opravila uradni razgovor z županom Mestne občine Ljubljana Zoranom Jankovićem. Razgovor je potekal korektno. Nadaljnjih informacij do zaključka postopka komisija v tej povezavi ne daje.

Komisija za preprečevanje korupcije in Nacionalni preiskovalni urad (NPU) sta v okviru projekta Evropsko protikorupcijsko usposabljanje v tem tednu organizirala drugo od treh mednarodnih delavnic, ki bodo izvedene v tem letu. Delavnica z naslovom »Preventivni ukrepi v boju proti korupciji – izmenjava dobrih praks« je potekala od 11. do 13. junija 2012 na Bledu, udeležili pa so se je predstavniki protikorupcijskih institucij držav članic EU, schengenskega območja in Zahodnega Balkana.

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 28. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 14.6.2012, ob 9.30 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 27. seje senata komisije
2. Razgovor z vabljeno osebo
3. Obravnava odločbe o izbrisu lobista iz registra
4. Obravnava ugotovitev o konkretnem primeru
5. Obravnava vmesnih ugotovitev o posameznem primeru
6. Obravnava zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
7. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik
 

Aprila 2012 je bila po naročilu Komisije za preprečevanje korupcije izvedena Raziskava o kakovosti gospodarskega in poslovnega okolja v Republiki Sloveniji 2012, ki je bila opravljena med slovenskimi podjetji, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo. Vzorec podjetij je reprezentativen – torej predstavljajo odgovori managerjev stališča in položaj, značilen za vsa podjetja pri nas.

Tokrat smo vam pripravili izbrane poudarke iz Raziskave o kakovosti gospodarskega in poslovnega okolja v RS 2012, ki je bila po naročilu Komisije za preprečevanje korupcije izvedena v letošnjem aprilu. Zbrani rezultati so izjemno zaskrbljujoči in terjajo spremembe obstoječega stanja, ki se je v Sloveniji »razraščalo« več kot 20 let. Kar 85 odstotkov predstavnikov slovenskih podjetij ocenjuje trenutno stanje slovenskega gospodarstva kot slabo ali zelo slabo, razlog za padec konkurenčnosti Slovenije pa lahko upravičeno pripišemo sistemski korupciji, ki je pri nas že tako ukoreninjena, da lahko govorimo celo o prvih nastavkih korupcije ustroja. Rezultate raziskave bo komisija predstavila v kratkem, vključno s svojim letnim poročilom.

Obveščamo vas tudi o aktualnem domačem in tujem dogajanju na področju boja proti korupciji in aktivnostih, med drugim sprejetih odločitvah in dokumentih komisije, o sistemskem nadzoru v Občini Kamnik, ki je bil tokrat izveden prvič in bo postal redna praksa tudi v preostalih občinah in organih, avstrijskem protikorupcijskem dnevu in drugem.

Kot vedno, vas vabimo, da s svojimi kritikami, pohvalami in pripombami, ki jih pošljite na e-mail, sodelujete pri ustvarjanju prihajajočih številk KPK Vestnika.

Arhiv prejšnjih številk KPK Vestnika najdete tukaj.
 

Indijsko vrhovno sodišče je v nedavni sodbi zavrnilo pritožbo dveh uradnikov, ki sta bila obsojena zaradi zahteve in sprejema podkupnine v višini 50 indijskih rupij (0,72 evra). Indijsko vrhovno sodišče se je v sodbi konec maja zavzelo za ničelno toleranco do korupcije.

 Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 26. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 5.6.2012, ob 14.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 25. seje senata komisije
2. Obravnava predloga mnenja komisije
3. Obravnava predloga sklepa o začasni prekinitvi postopka
4. Obravnava uradnega zaznamka o zaključku zadeve
5. Obravnava načrta dela in kategorizacije zadeve
6. Obravnava zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
7. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik
 

Komisija za preprečevanje korupcije je v sredo, 30. 5. 2012 na predsednika Vlade RS, nekatere resorne ministre in upravo AUKN naslovila pismo, v katerem opozarja na nujnost spremembe prakse oziroma pristopa k upravljanju z državnim premoženjem z vidika identifikacije in odpravljanja posamičnih in sistemskih korupcijskih tveganj v podjetjih v državni lasti.

Pismo je povezano z aktualnimi sklici skupščin podjetij v večinski državni lasti, intenzivnimi kadrovskimi menjavami v nadzornih svetih, pri čemer prihaja tudi do pravno spornih razlag pristojnosti in medsebojnega razmerja med AUKN in Vlado RS oziroma resornimi ministrstvi, ter dejstvom, da ob vsem tem ni zaznati spremembe (žal) dolgoletnih praks opuščanja ugotavljanja ter odpravljanja nepravilnosti in individualne odgovornosti organov poslovodstva ter nadzora.

Ker so nekateri mediji pismo že objavili, ga v celoti objavljamo tudi tukaj.
 

Senat Komisije za preprečevanje korupcije je na včerajšnji seji, 31. maja 2012, sprejel osnutek zaključnih ugotovitev v zvezi s sumom kršitev predpisov o nasprotju interesov s strani Alojza Ratajca, člana uprave družbe DARS d.d. Osnutek ugotovitev je bil posredovan Alojzu Ratajcu, ugotovitve komisije pa bodo po prejemu odgovora obravnavane osebe skupaj z njim javno objavljene. Poleg tega je pooblaščena uradna oseba komisije zoper Alojza Ratajca zaradi suma storitve prekrška s področja dolžnega izogibanja nasprotja interesov po ZIntPK pričela prekrškovni postopek.

Senat Komisije za preprečevanje korupcije je na včerajšnji seji, 31. maja 2012, sprejel osnutek zaključnih ugotovitev v zvezi s sumom kršitev predpisov o nasprotju interesov s strani Alojza Ratajca, člana uprave družbe DARS d.d. Osnutek ugotovitev je bil posredovan Alojzu Ratajcu, ugotovitve komisije pa bodo po prejemu odgovora obravnavane osebe skupaj z njim javno objavljene. Poleg tega je pooblaščena uradna oseba komisije zoper Alojza Ratajca zaradi suma storitve prekrška s področja dolžnega izogibanja nasprotja interesov po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) pričela prekrškovni postopek.
 

Filipini – Po triinštiridesetih dneh sojenja je dvajset od triindvajsetih senatorjev, vključno s predsednikom senata Juanom Poncem-Enrilejem, filipinskega vrhovnega sodnika Renata Corona spoznalo za krivega, ker ni prijavil svojega premoženja, dolgov in neto vrednosti (Statement of Assets, Liabilities and Net Worth – SALN).

Ugotovitve, ki temeljijo tudi na mednarodnih protikorupcijskih standardih in izkušnjah, kažejo, da klasični načini dela nadzornih organov – na primer posamična obravnava prijav korupcije, odkrivanje prekrškov in kaznivih dejanj ter podobno – sami zase niso dovolj učinkoviti pri preprečevanju in obvladovanju sistemske korupcije ter organiziranega kriminala. Zato je Komisija za preprečevanje korupcije v lanskem letu začela z razvojem metodologije sistemskega nadzora – ker je šele sistemski pristop tisti, ki klasične nadzorne ukrepe lahko poveže v učinkovito institucionalno omrežje javne kontrole in preprečevanja korupcije. V pripravah na testiranje metodologije je komisija za izvedbo prvega takšnega nadzora izbrala Občino Kamnik, saj gre za srednje veliko občino, v kateri je hkrati tudi sedež upravne enote. Župan občine Kamnik Marjan Šarec in občinska uprava so se na nadzor komisije odzvali zelo pozitivno, nadzorni skupini pa zagotavljajo nemoteno izvajanje nadzora ter dostop do vseh zahtevanih podatkov in gradiv, ki so v skladu z ZIntPK in sklepom senata komisije potrebni za izvedbo nadzora. Včeraj, 30. maja 2012, je komisija občinskim svetnikom predstavila svoje dosedanje delo ter cilje nadzora, ki se je pričel pred mesecem dni.

Ugotovitve, ki temeljijo tudi na mednarodnih protikorupcijskih standardih in izkušnjah, kažejo, da klasični načini dela nadzornih organov – na primer posamična obravnava prijav korupcije, odkrivanje prekrškov in kaznivih dejanj ter podobno – sami zase niso dovolj učinkoviti pri preprečevanju in obvladovanju sistemske korupcije ter organiziranega kriminala. Zato je Komisija za preprečevanje korupcije v lanskem letu začela z razvojem metodologije sistemskega nadzora – ker je šele sistemski pristop tisti, ki klasične nadzorne ukrepe lahko poveže v učinkovito institucionalno omrežje javne kontrole in preprečevanja korupcije. V pripravah na testiranje metodologije je komisija za izvedbo prvega takšnega nadzora izbrala Občino Kamnik.

 Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 25. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 31.5.2012, ob 10.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 22. in 24. seje senata komisije
2. Obravnava zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
3. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik

Začela je delovati nova spletna stran za boj proti korupciji. Spletna stran Notinmycountry.org je namenjena preprečevanju korupcije, s katero se soočajo študenti v Ugandi.

Stalni odbor za dostop do informacij, zasebnosti in etike kanadskega parlamenta (odbor) je skladno z Zakonom o lobiranju (Lobbying Act) v maju objavil poročilo o zakonskem pregledu Zakona o lobiranju v njegovih prvih petih letih delovanja. Tako odbor kot komisarka za lobiranje Karen E. Shepherd (na fotografiji) menita, da bi bilo potrebno sprejeti spremembe, s katerimi bi komisarju za lobiranje dali več pooblastil na področju sankcioniranja kršitev Zakona o lobiranju in Kodeksa ravnanja lobistov.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je postopek o sumu korupcije v obravnavani zadevi začela na podlagi prejete prijave. Prijavitelj je navedel, da Lekarna Ljubljana (LL) v svoji promocijski akciji »kartica zvestobe« daje popuste prinosniku recepta tudi v primerih, ko je plačnik Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Komisija za preprečevanje korupcije je postopek o sumu korupcije v obravnavani zadevi začela na podlagi prejete prijave. Prijavitelj je navedel, da Lekarna Ljubljana (LL) v svoji promocijski akciji »kartica zvestobe« daje popuste prinosniku recepta tudi v primerih, ko je plačnik Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ker je za ta primer primarno pristojna Lekarniška zbornica Slovenije (Lekarniška zbornica) oziroma njeno razsodišče, ki je pristojno za presojo morebitnih kršitev dolžnosti pri opravljanju lekarniške dejavnosti, lekarniške deontologije in kršenja časti ter ugleda lekarniškega stanu, je komisija v okviru postopka zahtevala podatke od Lekarniške zbornice in ugotovila, da je tožilec zbornice zaradi suma kršitve etičnih in strokovnih načel v tem primeru uvedel postopek. Vendar pa se je v nadaljevanju postopka izkazalo, da je tožilec zbornice obtožnico proti LL nenadoma in brez obrazložitve umaknil, postopek pa je bil ustavljen, kar je senat KPK prepoznal kot izrazito korupcijsko tveganje. V preteklih dneh je Lekarniška zbornica posredovala odgovor na priporočila komisije.

Bratislava – V okviru dvoletnega trilateralnega projekta EACT (European Anti-Corruption Training – Evropsko protikorupcijsko usposabljanje) je od 16. do 18. maja 2012 v Bratislavi v potekala prva delavnica EACT delovne skupine »Mednarodno sodelovanje«. Na dogodku so sodelovali predstavniki protikorupcijskih institucij držav članic EU, med njimi tudi predstavniki Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), Vrhovnega državnega tožilstva in Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU).

Študija nizozemskih temeljev boja proti korupciji, ki jo je izvedla Transparency International (TI), državo hvali, vendar opozarja, da se morajo posamezniki, ki zagrešijo protipravna dejanja, soočiti s hujšimi posledicami za svoj ugled in položaj.

Sistemsko načelno mnenje in priporočilo št. 2/2012 glede vsebinskega spreminjanja prostorskih aktov z redakcijskimi oziroma tehničnimi popravki na lokalni ravni.

Komisija za preprečevanje korupcije je na seji 10. 5. 2012 sprejela Sistemsko načelno mnenje in priporočilo št. 2/2012, ki se nanaša na vsebinsko spreminjanje prostorskih aktov z redakcijskimi oziroma tehničnimi popravki na lokalni ravni.

Komisija za preprečevanje korupcije je na seji senata 10. maja 2012 sprejela Sistemsko načelno mnenje in priporočilo št. 2/2012 glede vsebinskega spreminjanja prostorskih aktov z redakcijskimi oziroma tehničnimi popravki na lokalni ravni.

Približno dva od treh odraslih po vsem svetu menita, da je korupcija v lokalnih podjetjih široko razširjena. Raziskave kažejo, da je takšno prepričanje bolj razširjeno v regijah z nižjimi dohodki.

Na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZIntPK) senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: komisija) sprejema naslednje

UGOTOVITVE O KONKRETNEM PRIMERU

Danijel Krivec, bivši župan Občine Bovec (uradna oseba) je v nasprotju z določilom 10. e člena Zakona o financiranju občin dne 29. 01. 2010 podpisal sporazum o zavarovanju denarnih terjatev gospodarski družbi GOLF BOVEC, d.o.o. ter pozneje dne 01. 10. 2010 gospodarski družbi EUROINVEST d.o.o. in tako s kršitvama dolžnega ravnanja omogočil navedenima gospodarskima družbama korist;

S takšnim ravnanjem je Danijel Krivec uresničil znake korupcije, kot jo je opredeljevala 3. alineja 2. člena Zakon o preprečevanju korupcije v času podpisanega sporazuma o zavarovanju denarnih terjatev z dne 29. 01. 2010 in kot jo opredeljuje 1. točka 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, veljaven v času sklenjenega sporazuma o zavarovanju denarnih terjatev z dne 1. 10. 2010.
 

 Ugotovitve o konkretnem primeru
 Odgovor obravnavane osebe

Ključne besede: Občina Bovec, Danijel Krivec, koruptivno ravnanje, korupcija, sporazum o zavarovanju denarnih terjatev;

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 21. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 17.5.2012, ob 10.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 20. seje senata komisije
2. Obravnava zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
3. Obravnava vmesnih ugotovitev o posameznem primeru
4. Obravnava predloga načrta dela in kategorizacije zadeve
5. Obravnava predloga o začasni prekinitvi postopka
6. Seznanitev senata komisije s poročilom s področja lobiranja
7. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik

New South Wales – Vladne organizacije se morajo osredotočati na to, kako oblikovati in upravljati delovna mesta, in se ne zanašati zgolj na tradicionalna orodja za preprečevanje korupcije, meni avstralska Neodvisna komisija proti korupciji (ICAC).

Komisija za preprečevanje korupcije je na seji dne 10. 5. 2012 sprejela Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi Danijela Krivca, bivšega župana Občine Bovec. Komisija je g. Krivcu posredovala osnutek zaključnih ugotovitev, obravnavana oseba pa je v zakonskem roku posredovala svoj odgovor.

Na Komisijo za preprečevanje korupcije se obračajo zavezanci, katerih ustanoviteljice so občine (na primer javni zavodi, javni skladi, javne agencije), in sicer jih zanima, ali so tudi oni dolžni izdelati ter sprejeti načrt integritete, kljub temu, da imajo največ enega zaposlenega.

V tokratni osrednji temi se posvečamo lobiranju, ki je v zgodovini Slovenije prvič postalo zakonsko regulirano s sprejetjem Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, njegove zakonske določbe s področja lobiranja pa so stopile v veljavo pred letom in pol.

Pripravili smo pregled dogajanja na področju lobiranja v minulem letu, vključno z analizo prejetih podatkov lobirancev in lobistov. Posvetili smo se vprašanju, zakaj med zbranimi podatki prihaja do razhajanj, kako komisija ta razhajanja preverja v svojih postopkih in širše – kakšno je razumevanje lobiranja in kako dvigniti raven poznavanja in izvajanja obveznosti v praksi. Dodali smo tudi nekaj praktičnih primerov lobiranja in aktivnosti, ki jih med lobiranje ne moremo uvrstiti.

Obveščamo vas tudi o aktualnem domačem in tujem dogajanju na področju boja proti korupciji in aktivnostih Komisije za preprečevanje korupcije, med drugim o drugi mednarodni delavnici v okviru projekta Evropsko protikorupcijsko usposabljanje, obisku delegacije finskega parlamentarnega odbora za nadzor javnih financ in novem poslovniku komisije, s katerim želimo zagotoviti še kvalitetnejše, učinkovitejše in transparentnejše delo komisije.

Kot vedno, vas vabimo, da s svojimi kritikami, pohvalami in pripombami, ki jih pošljite na e-mail in sodelujete pri ustvarjanju prihajajočih številk KPK Vestnika.

Arhiv prejšnjih številk KPK Vestnika najdete tukaj.
 

Različni viri pravijo, da je beseda lobiranje (ang. lobbying, lobby) otrok ameriškega političnega izročila iz začetka 19. stoletja, ko naj bi s frazo »lobby – agent« začeli označevati najete posameznike, ki so poklicno iskali privilegije »po hodnikih zakonodajnega organa« in tako bolj ali manj pretanjeno vplivali bodisi na sprejem ali zavrnitev nekega zakona. Nesporno je lobiranje v sodobni demokraciji pomemben instrument in sestavina demokratičnega procesa, saj ob ustrezni pravni regulaciji z močjo argumenta zagotavlja širši vidik demokracije, ki mora delovati v interesu javnosti. Po drugi strani pa – kot vsaka stvaritev človeštva – še zdaleč ni imuno na zlorabe.

V zadnjem času se predvsem v ameriških medijih pojavljajo ideje o reformi ureditve lobiranja, tako na zvezni ravni, kot po posameznih zveznih državah. Predlogi prihajajo z vseh strani, tako od predstavnikov zakonodajne in izvršilne oblasti, pa do samih lobistov, ki želijo s predlaganimi reformami oprati ime svoje dejavnosti, povečati transparentnost in izpostaviti dobre prakse.

Upravno sodišče je zavrnilo tožbo Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) zoper Komisijo za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija). Komisija je namreč FIHO zaradi zaznanih korupcijskih tveganj odredila izdelavo načrta integritete, zoper njeno odredbo pa je FIHO vložil tožbo. S sodbo upravnega sodišča se potrjuje zakonitost odredbe komisije, FIHO pa bo zdaj moral – v skladu z odredbo – izvesti vse potrebne aktivnosti za izdelavo načrta integritete in pri tem sodelovati s komisijo. FIHO sicer letno razpolaga z okoli 20 milijoni evrov javnega denarja.

Na podlagi 18. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo) in 24. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/12) sklicujem 19. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 10.5.2012, ob 10.00 uri v prostorih komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 19. seje senata komisije
2. Razgovor z vabljeno osebo
3. Obravnava predlogov zaključnih ugotovitev o posameznem primeru
4. Obravnava ugotovitev o konkretnem primeru
5. Obravnava uradnih zaznamkov o zaključku postopka
6. Obravnava sistemskega načelnega mnenja
7. Seznanitev senata komisije z nadzorom nad premoženjskim stanjem funkcionarjev
8. Razno
 

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik

Upravno sodišče je zavrnilo tožbo Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) zoper Komisijo za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija). Komisija je namreč FIHO zaradi zaznanih korupcijskih tveganj odredila izdelavo načrta integritete, zoper njeno odredbo pa je FIHO vložil tožbo. S sodbo upravnega sodišča se potrjuje zakonitost odredbe komisije, FIHO pa bo zdaj moral – v skladu z odredbo – izvesti vse potrebne aktivnosti za izdelavo načrta integritete in pri tem sodelovati s komisijo. FIHO sicer letno razpolaga z okoli 20 milijoni evrov javnega denarja.

Sklic seje senata komisije

Bolgarski Parlament je na priporočilo Evropske unije sprejel ukrepe za boj proti korupciji in nezakonito pridobljenemu premoženju.
Nov zakon omogoča začetek postopka za zaseg premoženja domnevnih storilcev kaznivih dejanj še preden so izrečene sodbe v kazenskih postopkih.
 

Izdelki ustvarjalnega natečaja za osnovne šole bodo v maju na ogled v prostorih Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec.

Sklic seje senata komisije

London – Iz registra lobistov bi moralo biti jasno razvidno, ali so lobisti poročeni z ministri, pravijo v Odboru za standarde v javnem življenju (v nadaljevanju: odbor).

Washington – V petek, 20. aprila 2012, so obsodili Tonyja Rudyja, zadnjega obtoženega v dolgotrajnem sodnem postopku v primeru tako imenovanega prekupčevanja z vplivom, povezanega s »super-lobistom« Jackom Abramoffom. Preiskava je privedla do 21 obsodb, Rudy pa je bil med prvimi, ki so priznali krivdo.

Nekdanji minister konservativcev in aktualni član lordske zbornice Lord Blencathra oziroma kot nekdanji poslanec David Maclean je v preteklem obdobju plačano lobiral na račun Kajmanskih otokov.

Na podlagi prvega odstavka 11. člena in petega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZIntPK) senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: komisija) sprejema naslednje

UGOTOVITVE O KONKRETNEM PRIMERU

Dragica Kotnik je kot višja državna tožilka (uradna oseba) v nasprotju s kogentnimi določili Zakona o kazenskem postopku, na njegovi podlagi izdanih predpisov in Državnotožilskega reda umaknila obtožni predlog in tako s kršitvijo dolžnega ravnanja omogočila obdolžencu M. K., da ni bil po predpisanem postopku podvržen ugotavljanju kazenske odgovornosti za kaznivo dejanje, kar zanj predstavlja nedovoljeno nepremoženjsko korist. Opisano ravnanje višje državne tožilke Dragice Kotnik se je zgodilo, ko je tako obdolženca M. K. kakor tudi njo kot osumljenko v drugem predkazenskem postopku zastopala ista odvetniška družba, to je Odvetniška družba Matoz o.p., d.o.o..
S takim ravnanjem je višja državna tožilka uresničila vse znake korupcije, kot jo opredeljuje 1. točka 4. člena ZIntPK, ravnala pa je tudi v nasprotju z zahtevano integriteto uradnih oseb, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.

 Celotno besedilo ugotovitev o konkretnem primeru je na voljo v spodnji priponki:

Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi prijave, ki jo je prejela januarja 2012, uvedla postopek preverjanja suma korupcije, kot jo opredeljuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), in sicer v zvezi z umikom obtožnega predloga v kazenski zadevi zoper obdolženca M. K. s strani višje državne tožilke Dragice Kotnik. Državna tožilka naj bi pri izvrševanju državnotožilskih dolžnosti kršila predpise, ki v kazenskem postopku urejajo izločitev državnega tožilca in odstopila od pregona, posledica njenega ravnanja pa je bila, da se je obdolženi izognil kazenskemu postopku za kaznivo dejanje, katerega je bil utemeljeno osumljen.

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija) je 13. marca 2012 prejela prijavo anonimnega prijavitelja, iz katere izhaja, da naj bi minister za finance dr. Janez Šušteršič na Ministrstvu za finance »za dobro plačo« zaposlil Ano Jevšek Pezdir, ženo svojega prijatelja. Senat komisije je odločitev v tej zadevi sprejel 5. aprila 2012.

Evropska državljanska pobuda je nov program za aktivno vključitev državljanov Evropske unije (EU) v zakonodajni postopek. Program je stopil v veljavo 1. aprila 2012, pobuda pa omogoča, da lahko milijon evropskih državljanov Evropsko komisijo pozove k pripravi zakonodajnega predloga, s čimer lahko neposredno vplivajo na pripravo politik EU. Kot poroča britanski Independent pa sta dve izmed največjih britanskih lobističnih firm začeli ponujati gospodarskim družbam in korporacijam storitve, s katerimi bi zlorabili državljansko pobudo za gospodarske interese.

Sklic seje senata

Vodstvo Komisije za preprečevanje korupcije se je 17. aprila 2012 sestalo z osemčlansko delegacijo finskega parlamentarnega odbora za nadzor javnih financ. Delegacijo je vodila Tuija Brax, predsednica odbora in nekdanja finska ministrica za pravosodje v obdobju od leta 2007 do 2010.

Aretacija vodje oddelka za boj proti korupciji v uradu kosovskega tožilstva zaradi obtožb o korupciji je spet usmerila pozornost na problematiko politične korupcije in podkupovanja med javnimi uslužbenci na Zahodnem Balkanu.

Ameriško združenje lobistov je v preteklih dneh predstavilo več priporočil oziroma reformnih predlogov, ki jih je Svet Ameriškega združenja lobistov sprejel za izboljšanje Zakona o razkritju lobiranja (Lobbying Disclousure Act). Reformni predlogi bi ob njihovi uveljavitvi znatno povečali število registriranih lobistov, ki so dolžni poročati o svojih aktivnostih.

Komisija za preprečevanje korupcije je na seji 12. aprila 2012 na podlagi prvega odstavka 11. člena in 8. alineje prvega odstavka 12. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) sprejela tri sistemska pojasnila:

Komisija za preprečevanje korupcije je na seji 12. aprila 2012 na podlagi prvega odstavka 11. člena in 8. alineje prvega odstavka 12. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) sprejela Sistemsko pojasnilo o protikorupcijski klavzuli po ZIntPK. (Prvotno objavljeno pojasnilo je nadomeščeno z redakcijsko popravljenim).
 

Komisija za preprečevanje korupcije je na seji 12. aprila 2012 na podlagi prvega odstavka 11. člena in 8. alineje prvega odstavka 12. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) sprejela Sistemsko pojasnilo o dolžnosti razkritja lastništva ponudnika, ki sklepa posel z organi ali organizacijami javnega sektorja. (Prvotno objavljeno pojasnilo je nadomeščeno z redakcijsko popravljenim).

Komisija za preprečevanje korupcije je na seji 12. aprila 2012 na podlagi prvega odstavka 11. člena in 8. alineje prvega odstavka 12. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) sprejela Sistemsko pojasnilo o omejitvah oziroma prepovedi poslovanja po ZIntPK.

Sklic seje senata

Skupina držav ES proti korupciji (GRECO) je objavila zbirko tem, ki so jih obravnavali v prvem desetletju svojega obstoja (od leta 2000 do leta 2011).

Barack Obama je prvi teden aprila podpisal zakon o prepovedi trgovanja z notranjimi informacijami – STOCK (Stop Trading on Congressional Knowledge Act), ki izrecno navaja, da velja tudi za člane kongresa in njihovo osebje.

Sklic seje senata

Letno poročilo Global Integrity Network (GI) ugotavlja slaba protikorupcijska prizadevanja na območju Balkana. Bosna in Hercegovina (BiH) se je z vsepovsod prisotno korupcijo in neoperativno protikorupcijsko agencijo odrezala najslabše.

Sklic seje senata komisije

Komisija za preprečevanje korupcije je na seji dne 5. 4. 2012 sprejela Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi g. Emila Židana, nekdanjega direktorja Zdravstvenega doma Vrhnika. Komisija je g. Židanu posredovala osnutek zaključnih ugotovitev, obravnavana oseba pa je v zakonskem roku posredovala svoj odgovor.

Na podlagi prvega odstavka 11. člena in 8. ter 23. alineje prvega odstavka 12. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZIntPK), sprejema senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: komisija) naslednje ugotovitve v konkretnem primeru:

A. UVODNI PODATKI
Komisija je dne 25. 10. 2011 skladno s prvim odstavkom 13. člena ZIntPK uvedla postopek pod spisovno številko 242-994/2011 zaradi suma kršitve določb ZIntPK s strani mag. Emila Židana, takratnega v.d. direktorja Zdravstvenega doma Vrhnika (v nadaljevanju ZDV). Postopek je bil uveden na lastno pobudo, potem ko so mediji dne 24. 10. 2011 objavili, da naj bi direktor ZDV, mag. Emil Židan, v imenu ZDV družbi Eurogradnje d.o.o. posodil 160.000 evrov in da naj bi omenjeno podjetje posojeni denar uporabilo za nakup hiše, ki je bila v lasti mag. Židana. V okviru revizije poslovanja, ki je bila opravljena na zahtevo župana Občine Vrhnika, g. Stojana Jakina, naj bi bilo ugotovljeno, da ZDV posojilo še ni bilo vrnjeno, čeprav naj bi mag. Židan podpisal dokument iz katerega naj bi bilo razvidno, da je omenjeno podjetje javnemu zavodu ZDV poravnalo dolg v višini 160.000 evrov.

B. DEJANSKO STANJE
Tekom postopka je komisija v okviru svojih nalog in pristojnosti:

• zahtevala in pridobila podatke in dokumentacijo o domnevno spornem poslu od ZDV;
• zahtevala in pridobila podatke in dokumentacijo o domnevno spornem poslu od Občine Vrhnika in Občine Borovnica;
• zahtevala podatke in pridobila dokumentacijo o domnevno spornem poslu od družbe Eurogradnje d.o.o. in od odvetnika Toneta Kozelja, stečajnega upravitelja družbe Eurogradnje d.o.o.;
• opravila razgovor z več osebami (g. Leon Marjan Možina, ga. Karmen Grom Kenk, ga. Hermina Šabanov, g. Tomaž Glažar);
• zahtevala in pridobila podatke in dokumentacijo od Ministrstva za zdravje in Zdravstvenega inšpektorata RS;
• zahtevala in pridobila podatke in dokumentacijo od predsednice sveta zavoda ZDV Hermine Šabanov;
• zoper mag. Emila Židana kot odgovorno osebo – direktorja Zdravstvenega doma Vrhnika, uvedla hitri prekrškovni postopek, saj v dve pogodbi (ena je bila sklenjena tudi z družbo Eurogradnje d.o.o.) ni vključil protikorupcijske klavzule kot to zahteva 14. člen ZIntPK.

Na podlagi pridobljenih listin in informacij je senat komisije na seji dne 16. 2. 2012 sprejel osnutek ugotovitev v konkretnem primeru, ki jih je dne 20. 2. 2012 posredoval obravnavani osebi mag. Emilu Židanu v izjasnitev. Komisija je prejela odgovor mag. Emila Židana 14. 3. 2012. Odgovor obravnavane osebe je skladno z osmim odstavkom 13. člena ZIntPK objavljen v ločenem dokumentu.

Senat komisije se je na seji dne 5. 4. 2012 seznanil z odgovorom obravnavane osebe. Pri tem je senat ugotovil, da razen trditve, da gre v primeru posojila za sredstva s katerimi lahko zavod prosto razpolaga oz. le-ta niso javna, mag. Židan ni podal nikakršnih navedb, zaradi katerih bi bilo potrebno spremeniti ugotovljeno dejansko stanje iz osnutka ugotovitev. Senat komisije je zato na omenjeni seji sprejel predmetne zaključne ugotovitve primera kot sledi v nadaljevanju.

Mag. Emilu Židanu je bilo 16. 7. 2007 podeljeno pooblastilo za zastopanje ZDV, prenehalo pa mu je 27. 12. 2011.

Dne 8. 10. 2009 je bila med družbo Eurogradnje d.o.o., Robova cesta 6, 1360 Vrhnika in javnim zavodom Zdravstveni dom Vrhnika, Cesta 6. Maja 11, 1360 Vrhnika sklenjena kreditna pogodba, v kateri sta se pogodbeni stranki dogovorili, da bo ZDV vložil, družba Eurogradnje d.o.o. pa sprejela kredit pod naslednjimi pogoji:

• višina kredita: 160.000 EUR
• datum nakazila: 13. 10. 2009
• rok vračila: 13. 10. 2010
• obrestna mera: 5% nominalno letno in je nespremenljiva do izteka roka vezave (1. člen pogodbe).

Iz tretjega člena pogodbe izhaja, da sta se stranki dogovorili, da bo ob zapadlosti, družba Eurogradnje d.o.o. kredit vrnila s pripadajočimi obrestmi na transakcijski račun ZDV in da sta stranki sporazumni, da se rok vračila kredita lahko podaljša za enako obdobje, v kolikor kreditodajalec (ZDV) pogodbe ne prekine ob preteku roka.

Dne 9. 10. 2009 je bila med mag. Emilom Židanom (prodajalec) in družbo Eurogradnje d.o.o. (kupec) sklenjena prodajna pogodba, katere predmet so bile nepremičnine v lasti mag. Emila Židana (parc. št. …) in na podlagi katere se je prodajalec zavezal prodati in izročiti navedene parcele kupcu, kupec pa se je zavezal, da bo parcele kupil in sprejel v last in posest bremen proste, pod pogoji zapisanimi v navedeni pogodbi, za kupnino v višini 250.000 evrov skupaj z DDV. Glede plačila kupnine, sta se pogodbeni stranki dogovorili, da bo kupec znesek za predmetno nepremičnino plačal tako, da bo do 13. 12. 2009 nakazal aro v višini 160.000 evrov, preostali znesek oz. razliko pa bo poravnal do najkasneje 30. 6. 2011 in da se obresti ne bo zaračunalo.

Kreditna pogodba med strankama ZDV in družbo Eurogradnje je bila torej sklenjena 8. 10. 2009, prodajna pogodba med mag. Emilom Židanom in družbo Eurogradnje d.o.o. pa 9. 10. 2009 (pogodbena stranka, ki je prva podpisala prodajno pogodbo je bil mag. Židan in sicer je to storil že 6. 10. 2009).

Iz Rednega izpisa iz zemljiške knjige (čas izdelave izpisa: 13.2.2012) izhaja, da so bile vse nepremičnine, ki so bile predmet prodajne pogodbe med mag. Emilom Židanom in družbo Eurogradnje že leta 2007 obremenjene s hipoteko.

Iz potrdila o prejemu are z dne 13. 10. 2009 je razvidno, da je Emil Židan (prodajalec) potrdil prejem are v višini 160.000 (čeprav je bil navedeni znesek na njegov bančni račun nakazan šele 14. 10. 2009) evrov za nepremičnine navedene v prodajni pogodbi z dne 9. 10. 2009. Del are v višini 146.052,41 evrov je bil po sklepu sodišča Dn. št. 16396/2007 (sklep o izvršbi na podlagi pravnomočne zamudne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 645/2007 II z dne 10. 4. 2007) takoj izplačan na transakcijski račun upnice Emila Židana. Iz navedenega torej izhaja, da je mag. Židan od zneska 160.000 evrov (are), zaradi svojih predhodnih dolgov prejel le 13.947,59 evrov, kar potrjuje tudi izpisek bančnega računa družbe Eurogradnje d.o.o. in da v skladu z voljo obeh pogodbenih strank velja, da je v primeru prodajalčevega (mag. Židan) odstopa od pogodbe, ta dolžan kupcu (družba Eurogradnje d.o.o.) vrniti prejeto aro. 

Iz izpiskov bančnega računa družbe Eurogradnje d.o.o. z dne 13. 10. 2009 in 14. 10. 2009 , ki zajemata transakcije na TRR družbe do konca 13. 10. 2009 oz. 14. 10. 2009, izhaja, da je bilo dne 13. 10. 2009 s strani ZDV opravljeno nakazilo v višini 160.000 evrov na bančni račun družbe Eurogradnje d.o.o, dne 14.10.2009 pa je bilo s strani družbe Eurogradnje d.o.o. opravljeno nakazilo na transakcijski račun upnice g. Židana v višini 146.052,41 evrov in na transakcijski račun mag. Židana v višini 13.947,59 evrov.

Dne 12. 10. 2010 sta pogodbeni stranki (družba Eurogradnje d.o.o. in ZDV) sklenili aneks h kreditni pogodbi z dne 8. 10. 2009, s katerim sta se dogovorili, da vračilo kredita zapade na dan 13. 10. 2011.

Iz dokumenta z naslovom Izjava o odstopu od pogodbe izhaja, da je je mag. Židan na družbo Eurogradnje d.o.o. (sopogodbenika) naslovil dopis (dopis datira z dne 7. 1. 2010), v katerem jo obvešča, da odstopa od prodajne pogodbe za prodajo nepremičnin, ki sta jo sklenila 9. 10. 2009. Kot izhaja iz volje pogodbenih strank zapisane v potrdilu o prejemu are z dne 13. 10. 2009, je za prodajalca (mag. Emila Židana) na podlagi enostranskega odstopa od pogodbe nastopila pravna posledica; t.j. vračilo are družbi Eurogradnje d.o.o. v višini 160.000 evrov.

Dne 15. 1. 2010 je bila med družbo Eurogradnje d.o.o. (dolžnik), ZDV (odstopnik) in mag. Emilom Židanom (prevzemnik) sklenjena pogodba o odstopu terjatev. Na podlagi ugotovitev, da ima ZDV do svojega dolžnika družbe Eurogradnje d.o.o. terjatev po kreditni pogodbi z dne 8. 10. 2009 v višini 160.000 evrov (1. člen), so stranke sklenile dogovor na podlagi katerega je ZDV odstopil svojo terjatev do družbe Eurogradnje d.o.o. v višini 160.000 evrov, mag. Emil Židan pa je to terjatev izrecno, nepreklicno in brezpogojno prevzel z dnem podpisa pogodbe (2. člen). Kot nadalje izhaja iz 3. člena pogodbe, z odstopom terjatev po tej pogodbi, ZDV do podjetja Eurogradnje d.o.o. iz naslova odstopljenih terjatev nima več nikakršnih zahtevkov, mag. Emil Židan (prevzemnik) pa je v skladu z določili pogodbe, postal nasproti družbi Eurogradnje d.o.o. novi upnik, ki pa bo moral poravnati po tej pogodbi odstopljeno terjatev javnemu zavodu ZDV 30. 12. 2011.

Kot izhaja iz vsebine sklenjenih pogodb (kreditna pogodba, aneks h kreditni pogodbi, pogodba o odstopu terjatev), je bil rok za vračilo zneska v višini 160.000 evrov z obrestmi, sprva 13. 10. 2010, s sklenitvijo aneksa se je ta podaljšal do 13.10.2011, s sklenitvijo pogodbe o odstopu terjatve pa do 30. 12. 2011.

Iz vpogleda v dopis z dne 15. 1. 2010 z naslovom Predlog za kompenzacijo v znesku, ki ga je družba Eurogradnje d.o.o. naslovila na g. Emila Židana (dopis je bil posredovan na njegov domači naslov), je ugotovljeno, da je podjetje naslovnika dopisa zaprosilo za potrditev, da soglaša s kompenzacijo terjatev med strankama (torej še isti dan, ko je bila sklenjena pogodba o odstopu terjatev); oz. da soglaša s kompenzacijo terjatve, ki jo ima družba Eurogradnje d.o.o na podlagi Izjave o odstopu od prodajne pogodbe z dne 9. 10. 2009 nasproti njemu in terjatve, ki jo ima on na podlagi pogodbe o odstopu terjatev z dne 15. 1. 2010 nasproti omenjeni družbi.

Iz vpogleda v dokument Izjava o poravnanih obveznostih z dne 16. 1. 2010 je bilo ugotovljeno, da ZDV potrjuje, da do družbe Eurogradnje d.o.o. nima nikakršnih zahtev in terjatev po kreditni pogodbi z dne 8. 10. 2009.

Iz vpogleda v Računovodsko poročilo ZDV za poslovno leto 2009 (del Poslovnega poročila ZDV za leto 2009) in Računovodsko poročilo ZDV za poslovno leto 2010 (del Poslovnega poročila ZDV za leto 2010), ki ju je pripravil mag. Emil Židan, je ugotovljeno, da je v točki Kratkoročna sredstva ter aktivne časovne razmejitve zapisano, da so bili kratkoročni predujmi v znesku 160.000 evrov dani družbi Eurogradnje d.o.o. za namen investicije v letu 2010 in 2011, čeprav je bilo Poslovno poročilo ZDV za leto 2010 pripravljeno februarja 2011.

Iz Poročila o opravljeni notranji reviziji v ZDV za leto 2011 (10. Sklepne ugotovitve notranjega revizorja), izhaja, da mag. Židan kot direktor ZDV in podpisnik kreditne pogodbe, terjatev do družbe Eurogradnje d.o.o. ni ustrezno zavaroval in kljub določilu da znaša obrestna mera 5% nominalno letno, družbi ni izstavil računa za dogovorjene obveznosti. Ugotovljeno je bilo, da ZDV kljub temu, da je imel na dan 31.12.2009 do družbe Eurogradnje d.o.o. odprto obveznost v znesku 46.380 evrov in je družba Eurogradnje d.o.o. v letu 2010 ZDV za opravljena gradbena dela izstavila račune v skupnem znesku 136.131 evrov, v letu 2011 pa še za dodatnih 15.394 evrov, ZDV teh zaračunanih storitev ni izvedel (skušal izvesti) kompenzacije do družbe Eurogradnje d.o.o. s terjatvami iz naslova danega posojila tej družbi, kar je nesmotrno. ZDV je družbi Eurogradnje d.o.o. v letu 2010 dodatno nakazal še 182.511 evrov, v letu 2011 pa še 1.999 evrov. Prav tako je bil račun družbe Eurogradnje d.o.o. v znesku 13.395 evrov, ki je bil izstavljen v letu 2011, poravnan v verižni kompenzaciji. Iz sklepnih ugotovitev notranjega revizorja je bilo ugotovljeno, da iz dopisa, ki ga je družba PAM d.o.o. posredovala ZD Vrhnika dne 27.9.2011 izhaja, da med ZDV in družbo PAM d.o.o. potekajo dogovori o prevzemu obveznosti iz posojilne pogodbe do družbe Eurogradnje d.o.o. (znova se postavi vprašanje glede česa naj bi potekali dogovori, saj je dolžnik s sklenitvijo pogodbe o odstopu terjatev postal mag. Židan)

Iz dopisa Ministrstva za zdravje naslovljenega na Občino Vrhnika z dne 2. 6. 2011, izhaja, da javni zavod »ne more in ne sme nastopati v vlogi kreditodajalca, saj je v osnovi ustanovljen za opravljanje javne službe, tržna dejavnost pa lahko predstavlja le dopolnilno dejavnost. Kljub temu pa kreditiranje zasebnih podjetij ne predstavlja dopolnilne dejavnosti.« Še več, ministrstvo, ugotavlja, da lahko javni zavod samostojno gospodari s sredstvi prihodkov, ki jih ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti, kot to določata Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Vrhnika in Statut Zdravstvenega doma Vrhnika, vendar le v okviru zakonsko dopuščenih možnosti in da glede na to, da je v javnem sektorju dopuščeno samo tisto, kar je izrecno dovoljeno, finančno »plemenitenje« sredstev izven zakonsko dopuščenih možnosti ni dopustno. Javni zavod ZDV bi zato lahko po mnenju ministrstva morebitna prosta denarna sredstva, ki jih v nekem trenutku ne potrebuje za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljen, naložil v skladu z Zakonom o javnih financah v Banko Slovenije, banke, hranilnice in državne vrednostne papirje.

Zoper družbo Eurogradnje d.o.o. se je na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 733/2011 z dne 6. 4. 2011, začel stečajni postopek.

C. RELEVANTNO PRAVO
Javni zavod Zdravstveni dom Vrhnika je samostojna pravna oseba, ki opravlja dejavnost kot javno službo, katere izvajanje je v javnem interesu in je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi razpolaga. Kot je opozorila že komisija v načelnem mnenju 1/2011, smejo odgovorne osebe v javnem sektorju s sredstvi tega sektorja razpolagati le v obsegu in na način, ki ga veljavno pravo določno ureja in s tem dovoljuje.

Ne določbe veljavnih zakonov, natančneje sistemskega zakona (Zakon o zavodih) , ne na njihovi podlagi izdani predpisi in statutarni akti (Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstvenega doma Vrhnika , Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Vrhnika , Statut Zdravstvenega doma Vrhnika ) mag. Emil Židanu – direktorju, katerega naloga je bila zastopati in predstavljati zavod v okviru dejavnosti, za katero je zavod registriran, niso dajali pravne podlage, da razpolaga s sredstvi, pridobljenimi iz tržne dejavnosti na način kot je sklepanje kreditnih oz. posojilnih pogodb s pravnimi osebami zasebnega prava, saj je bil ZDV v tistem času registriran le za opravljanje splošne zunajbolnišnične dejavnosti (vpogled v Poslovni register Slovenije za čas od 1. 1. 2008).

D. MNENJE IN UGOTOVITVE KOMISIJE V KONKRETNEM PRIMERU
Komisija ugotavlja, da je mag. Emil Židan kot direktor ZDV 8. 10. 2009 sklenil kreditno pogodbo (160.000 evrov) z družbo Eurogradnje d.o.o. in na ta način razpolagal s sredstvi javnega zavoda ZDV na način, ki ga veljavno pravo ne dovoljuje. To ravnanje ustreza definiciji korupcije po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.

Komisija je dodatno ugotovila, da je mag. Emil Židan (kot fizična oseba) 9. 10. 2009, sklenil pogodbo o prodaji njegovih nepremičnin in da je družba Eurogradnje d.o.o., takoj naslednji dan po prejemu posojila Zdravstvenega doma Vrhnika, v istem znesku plačala aro (160.000 evrov) za nakup nepremičnin v lasti mag. Emila Židana (kot fizične osebe).

Komisija meni, da sredstva pridobljena iz tržne dejavnosti oz. dopolnilne dejavnosti v nobenem primeru ne morejo biti uporabljena za namen, ki ni predviden v zakonih oz. ga ne predvidevajo (kogentna) pravila, s katerimi se ureja pristojnosti in organizacijo dela javnega zavoda. Še več, poleg tega, da javni zavod v pravnem prometu ne more nastopati kot kreditodajalec (v tem primeru ZDV niti ni bil registriran za opravljanje omenjene dejavnosti), je poglaviten namen tržne dejavnosti javnega zavoda ta, da se z njim dopolnjuje temeljna dejavnost oz. se s prihodki iz tržne dejavnosti omogoči višjo kakovost opravljanja osnovne dejavnosti zavoda, v tem primeru zagotavljanje splošne zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti ali pa se z njimi zmanjša poraba javnih sredstev za uresničitev programa posameznega zavoda.

Dodatno gre ob tem izpostaviti, da je mag. Emil Židan kot direktor ZDV ob dajanju kredita družbi Eurogradnje opustil dolžno skrbnost (zavod, za katerega delo odgovarja direktor, je dolžan poslovati po načelih dobrega gospodarja), saj ni poskrbel za zavarovanje posojila.

Židan je torej kot direktor ZDV s sklenitvijo kreditne pogodbe ravnal v nasprotju z načelom dobrega gospodarja dvakrat:

1. ko je nenamensko razpolagal s sredstvi javnega zavoda ZDV in
2. ko posojila ZDV ni zavaroval in jih s tem izpostavil nesprejemljivemu tveganju kljub dejstvu, da je imel javni zavod do družbe Eurogradnje d.o.o. že več odprtih obveznosti in bi torej bila možna kompenzacija.

Iz konsolidiranega letnega poročila družbe Eurogradnje za leto 2009 pod točko 11 (Kratkoročne finančne obveznosti do bank) izhaja, da je družba Eurogradnje d.o.o. za najem kredita (revolving kredit oz. kratkoročni kredit z zapadlostjo v letu 2009) pri NLB d.d. morala plačati od 5,96% do 6,2% obrestne mere na letni ravni, pri DBS d.d pa v višini 6,4% letno in da bi pri zamudi s plačili bile obračunane obresti po zakonski zamudni obrestni meri (leta 2009 je znašala 9%). Navedeni krediti so bili, kot še izhaja iz 11. točke poročila, zavarovani z bianco podpisanimi menicami podjetja in vpisom hipoteke na zalogo proizvodov. Iz točke 12 izhaja, da postavko druge kratkoročne finančne obveznosti predstavlja prejeto posojilo druge organizacije (160.000 evrov), ki ima rok vračila v oktobru 2010, je obrestovano po 5% letni obrestni meri in ni zavarovano.

Iz kreditne pogodbe sklenjene med ZDV in družbo Eurogradnje d.o.o. je razvidno, da sta se stranki dogovorili, da bo obrestna mera znašala 5% nominalno letno in je nespremenljiva do izteka roka, vendar pa za odobreni kredit nista predvideli nobenega zavarovanja (npr. z nepremičnino, vrednostnimi papirji, depozitom oz. na način, ki je sicer običajen v bančni praksi) in zakonskih zamudnih obresti.

Iz kreditnih pogodb, ki jih je sklenila družba Eurogradnje d.o.o. v letu 2009, je torej razvidno, da je imela družba s sklenitvijo kreditne pogodbe oz. z opustitvijo dolžnega ravnanja mag. Emila Židana korist v obliki ugodnega kredita, ki ji ga sicer bančne ali njim sorodne finančne ustanove brez zavarovanja ne bi odobrile.

Nadalje je bilo ugotovljeno, da je mag. Emil Židan kot direktor ZDV in kot fizična oseba z družbo Eurogradnje d.o.o. kasneje sklenil pogodbo o odstopu terjatev, kar je imelo za končno posledico to, da je neposredni dolžnik javnega zavoda ZDV, postal mag. Emil Židan kot fizična oseba. Komisija opozarja, da če bi v kritičnem času že veljal ZIntPK, kot velja danes, bi se moral mag. Emil Židan kot direktor ZDV zaradi nasprotja interesov dosledno izločiti iz teh poslov. V tem primeru bi se tudi zmanjšala možnost, da bi do sklenitve navedenih pogodb s kršitvijo dolžnega ravnanja in opustitvijo skrbnosti sploh prišlo.

Po izjavah sedanjega direktorja ZDV Tomaža Glažarja, ki jih je pridobila komisija 4. 4. 2012, mag. Židan dolga skupaj z obrestmi, še ni vrnil, čeprav je rok za vračilo potekel že konec leta 2011. Po besedah g. Glažarja ima zaradi tega ZDV težave pri opravljanju osnovne dejavnosti.

Kot izhaja iz zapisnikov sej skupnega organa občin Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnem zavodu Zdravstveni dom Vrhnika, je mag. Židan prisotne večkrat skušal zavesti z namenom danega posojila družbi Eurogradnje d.o.o. in datumom vrnitve posojila. Tako je še dne 22. 4. 2011 zatrjeval, da je šlo za predujem družbi Eurogradnje d.o.o., ki pa se je v tistem času pokrival z dejanskim izvajanjem del družbe Eurogradnje d.o.o. za ZDV v okviru investicij, ki jih je leta 2010 sofinancirala Občina Vrhnika. Tako naj bi bile predmetne investicije delno že plačane z navedenim predujmom (kot izhaja iz Poročila o opravljeni reviziji za leto 2011, mag. Židan kompenzacije do družbe Eurogradnje d.o.o. s terjatvami iz naslova danega posojila tej družbi, nikdar ni skušal izvesti). Mag. Židan je nato 10. 5. 2011 v dopisu le potrdil, da je ZDV družbi posodil denarni znesek v višini 160.000 evrov in da se je posojilo že pokrilo z izvedenimi deli družbe Eurogradnje d.o.o., vendar pa se je v nadaljevanju izkazalo, da tudi to ne drži.

Komisija se sklepoma zgolj načelno odziva še na odgovor obravnavane osebe v delu, kjer trdi, da ugotovitev komisije, da kot direktor ZDV ni ravnal skrbno, ker posojila ZDV družbi Eurogradnje d.o.o. ni zavaroval, ne vzdrži, saj gredo podjetja vsakodnevno v stečaj, upniki pa kljub zavarovanjem izgubljajo svoja sredstva. To navedbo komisija razume kot nedopustno in cinično s strani osebe, ki je opravljala poslovodno funkcijo v javnem sektorju. Od takšnih oseb se pričakuje, da ravnajo z najvišjo mero skrbnosti in odgovornosti do javnega premoženja, ter da pri razpolaganju s tem premoženjem ravnajo v javnem interesu. Iz ugotovitev komisije izhaja, da je Emil Židan kot direktor ZDV svojo funkcijo v javnem sektorju podredil svojemu zasebnemu interesu in si s tem pridobil veliko premoženjsko korist.

***
Senat Komisije za preprečevanje korupcije je te ugotovitve o konkretnem primeru sprejel na seji dne 5. 4.2012 v sestavi Goran Klemenčič (predsednik), Rok Praprotnik (namestnik predsednika) in dr. Liljana Selinšek (namestnica predsednika) in odločil, da se te ugotovitve o konkretnem primeru skupaj z odgovorom obravnavane osebe objavijo na spletni strani komisije (www.kpk-rs.si). Odločitev je bila sprejeta soglasno.

Goran Klemenčič
PREDSEDNIK KOMISIJE ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Komisija za preprečevanje korupcije, ki po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) vrši nadzor nad lobiranjem, je na današnji novinarski konferenci predstavila nekatere ugotovitve s področja poročanja zavezancev o lobiranju in povezane nadzorne postopke.

Komisija za preprečevanje korupcije, ki po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) vrši nadzor nad lobiranjem, je na današnji novinarski konferenci predstavila nekatere ugotovitve s področja poročanja zavezancev o lobiranju in povezane nadzorne postopke. Konec januarja se je iztekel rok za poročanje o lobiranju, ki po ZIntPK zavezuje registrirane lobiste k oddaji poročil o svojem delu za preteklo leto. To obveznost je izpolnilo vseh 59 takrat registriranih lobistov. Od teh jih je o lobiranju v minulem letu poročalo 19. Komisija je prejela 129 poročanj lobirancev o lobističnih stikih. Ob primerjavi podatkov o lobističnih stikih, ki jih je prejela s strani lobirancev in lobistov in bi se le-ti morali ujemati oziroma prekrivati, je komisija v 16 primerih ugotovila razhajanja, ki jih preverja v okviru svojih zakonskih pristojnosti in bo ob izpolnjenih pogojih uvedla prekrškovne postopke.

Če smo si »oddahnili« ob lanskem podaljšanju roka za izdelavo in oddajo načrta integritete Komisiji za preprečevanje korupcije, že nas dohiteva tudi podaljšani rok, ko boste zavezanci »morali« izpolniti to obveznost. Rok je 5. junij 2012.

Vabimo vas na novinarsko konferenco s področja nadzora nad lobiranjem. Dogodek bo jutri, 6. aprila 2012, ob 13. uri v razpravni sobi Komisije za preprečevanje korupcije na Dunajski 56 v Ljubljani (IX nadstropje). Na novinarski konferenci bo komisija predstavila nekatere ugotovitve s področja poročanja zavezancev o lobiranju in nadzorne postopke.

V tokratni osrednji temi se posvečamo načrtom integritete kot orodju za krepitev integritete javnega sektorja. Pripravili smo prerez stanja na področju oddaje načrtov integritete, pojasnili dejansko koristnost in pomembnost tega mehanizma za odpravljanje vzrokov korupcijskih tveganj, tudi v kontekstu nekaterih pomislekov, ki so jih zavezanci za izdelavo načrtov integritete izrazili med procesom njihove priprave.

Kot vsakič, vas obveščamo o aktualnem domačem in tujem dogajanju na področju boja proti korupciji in aktivnostih Komisije za preprečevanje korupcije, prvih analizah prejetih poročil o premoženjskem stanju zavezancev, mednarodni delavnici, ki sta jo v okviru projekta Evropsko protikorupcijsko usposabljanje organizirala Komisija za preprečevanje korupcije in Nacionalni preiskovalni urad, odzivu Vlade RS na načelno mnenje in priporočila o nujnosti zakonodajne sledi nastajanja predpisov ter drugem.

Že eno leto mineva, odkar smo izdali prvo številko KPK Vestnika. Tudi tokrat in naprej vam želimo prijetno branje in vas še vedno vabimo, da s svojimi kritikami, pohvalami in pripombami, ki jih pošljite na e-mail, sodelujete pri ustvarjanju prihajajočih številk KPK Vestnika.

Arhiv prejšnjih številk KPK Vestnika najdete tukaj.

Ruski predsednik Medvedjev je marca na Predsedniškem protikorupcijskem svetu povedal, da je nastopil čas, da Rusija ustrezno zakonsko uredi področje lobiranja. Predsednik je sprejel Nacionalni protikorupcijski načrt za leti 2012 in 2013 in Ministrstvu za gospodarski razvoj do 1. avgusta naročil izvedbo seminarja o organizaciji in pravni ureditvi lobiranja, skupaj z Ministrstvom za pravosodje pa naj predpise oziroma institut lobiranja uredijo najkasneje do 1. decembra 2012.

Sklic seje senata komisije

Senat Komisije za preprečevanje korupcije je na seji dne 21. marca 2012 sprejel nov poslovnik, ki ureja organizacijo in poslovanje Komisije za preprečevanje korupcije.

Spoštovani zavezanci,

zaradi velikega povpraševanja po dodatnih terminih za delavnice za izdelavo načrtov integritete se je Komisija za preprečevanje korupcije odločila, da izvedemo dodatno delavnico za »zamudnike«, in sicer 24. aprila 2012 ob 10. uri v predavalnici Komisije za preprečevanje korupcije na Dunajski 58 v devetem nadstropju.

Zainteresirani nam namero o udeležbi na delavnici sporočite do 20. aprila 2012 na naslov: e-mail

Za pomoč pri izdelavi načrta integritete nas lahko tudi pokličete na telefonsko številko 01/400 5714, ali pa se oglasite na našem sedežu ob vnaprej dogovorjenem terminu.

Lep pozdrav,

Komisija za preprečevanje korupcije

Razstava likovnih izdelkov, ki jih je Komisija za preprečevanje korupcije prejela v okviru ustvarjalnega natečaja in so plod dela učencev osmih razredov devetletk in učiteljev šestih šol, ki so se prijavile na natečaj, je od 2. aprila na ogled v prostorih Osnovne šole Bojana Illicha

Harrisburg – Nekdanji predsednik državnega kongresa v Pensilvaniji, ZDA, John Perzel bo moral odslužiti vsaj dve leti in pol zaporne kazni in plačati milijon dolarjev zaradi vpletenosti v zlorabo javnih sredstev za namene volilne kampanje.

Komisija za preprečevanje korupcije je sprejela sistemsko načelno mnenje o najemanju zunanjih pripravljalcev predpisov ter ga v začetku marca s priporočilom v povezavi s sistemskimi tveganji za korupcijo in nasprotje interesov, ki lahko iz tega izhajajo, posredovala Vladi, Državnemu zboru RS ter občinam v proučitev in ustrezno ukrepanje. Vlada RS je v svojem odgovoru sporočila, da soglaša z ugotovitvami Komisije za preprečevanje korupcije in da so posredovana priporočila v aktih vlade delno že upoštevana, bo pa v primeru morebitnih sprememb Poslovnika Vlade RS posebno pozornost namenila tudi tem vprašanjem in jih po potrebi smiselno vključila.

Bruselj – Evropski parlament je 29. marca 2012 na dvodnevnem zasedanju v Bruslju glasoval o sestavi posebnega parlamentarnega odbora za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja ter imenoval 45 članov odbora, med njimi tudi evropsko poslanko iz Slovenije Tanjo Fajon.

Sklic seje senata komisije

Komisija za preprečevanje korupcije in Nacionalni preiskovalni urad (NPU) sta v okviru projekta Evropsko protikorupcijsko usposabljanje (organizatorke so Avstrija, Slovaška in Slovenija) organizirala prvo od treh mednarodnih delavnic z naslovom Using technology and Big Data for preventing corruption and enhancing open governance. Delavnice, ki je potekala od 26. do 28. marca 2012 v prostorih Komisije za preprečevanje korupcije, so se udeležili predstavniki protikorupcijskih institucij držav članic EU, schengenskega območja in Zahodnega Balkana.

Oslo – Nekdanja francoska preiskovalna sodnica je dobila nagrado Sophie v višini 100.000 dolarjev za boj proti korupciji in spodbujanje okoljskih vprašanj.

Sklic seje senata

Komisija za preprečevanje korupcije in Nacionalni preiskovalni urad (NPU) v okviru projekta Evropsko protikorupcijsko usposabljanje organizirata prvo od treh mednarodnih delavnic. Delavnica z naslovom Using technology and Big Data for preventing corruption and enhancing open governance bo potekala od 26. do 28. marca 2012 v prostorih Komisije za preprečevanje korupcije. Udeležili se je bodo predstavniki protikorupcijskih institucij držav članic EU, schengenskega območja in Zahodnega Balkana.

Komisija za preprečevanje korupcije je na novinarski konferenci v četrtek, 22. marca 2012, predstavila prve analize prejetih poročil o premoženjskem stanju in nekatere ostale podatke, povezane s tem področjem. Na podlagi lanskoletne novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) je komisija prvič po osmih letih na enem mestu združila celovite in točne podatke o premoženjskem stanju zavezancev v elektronski obliki.

Vabimo vas na novinarsko konferenco s področja nadzora nad premoženjskim stanjem zavezancev. Novinarska konferenca bo jutri, 22. marca 2012, ob 13. uri v razpravni sobi Komisije za preprečevanje korupcije na Dunajski 56 v Ljubljani (IX nadstropje). Na novinarski konferenci bo komisija predstavila prve analize prejetih poročil o premoženjskem stanju in nekatere ostale podatke, povezane s tem področjem.
 

                                                                                                                                                                                                                                   Na podlagi 18. člena ZIntPK (Uradni list RS št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo) in 17. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 66/10) sklicujem 9. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 21.3. 2012, ob 9.00 uri v prostorih Komisije, z naslednjim dnevnim redom:
 

1. Potrditev zapisnika 8. seje senata
2. Obravnava uradnih zaznamkov
3. Obravnava ugotovitev o konkretnem primeru
4. Obravnava zaključnih ugotovitev s predlogi nadaljnjega postopanja
5. Obravnava opozorila o nezdružljivosti funkcije
6. Obravnava zadev s področja lobiranja
7. Obravnava predloga Poslovnika KPK
8. Razno
 

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik
 

London – Najboljši sedeži za olimpijske igre v Londonu ostajajo neprodani, saj velika podjetja pred nakupom ‘premium’ paketov gostoljubja ‘tehtajo’ tveganje za kršenje novih britanskih protikorupcijskih pravil.

Transparency International Irska (TI Irska) je izrazila zadovoljstvo z objavo predloga zakona za izboljšavo zaščite prijaviteljev (t. i. žvižgačev) v javnem in zasebnem sektorju.

Nove študije kažejo, da bo korupcija v letu 2012 povzročila četrt bilijona evrov veliko luknjo v nemškem gospodarstvu, kljub temu, da je država blizu samega vrha Indeksa zaznavnosti korupcije, ki ga pripravlja Transparency International.

Stroški uveljavljanja vračila dohodnine v Hyberbadu v Indiji – 10.000 rupij. Cena sprejema otroka v srednjo šolo v Nairobiju v Keniji, ki je že opravil vstopne pogoje za sprejem– 20.000 šilingov. Stroški izdaje vozniškega dovoljenja osebi, ki je že opravila vozniški izpit, v Karačiju v Pakistanu – 3.000 rupij.»Zahteval je podkupnino za rojstni list moje hčere,« je konec februarja zapisal nekdo iz Bangalore v Indiji…

Komisija za preprečevanje korupcije in Nacionalni preiskovalni urad sta opravila razgovor z Radom Pezdirjem v zvezi z njegovimi navedbami v kolumni “Kako so me hoteli podkupiti in kako se jim bo to krvavo maščevalo”. Komisija in NPU sta razgovor z Radom Pezdirjem opravila zaradi izraženih sumov kaznivih dejanj in sumov kršenja Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Obe instituciji sta med razgovorom poudarili, da lahko javno razkrivanje dodatnih informacij ogrozi uspešno izvedbo predvidenih postopkov in g. Pezdir se je s tem strinjal. Pomembno je, da to omejitev razumejo tudi mediji in javnost.

Komisija za preprečevanje korupcije je objavila seznam subjektov, za katere velja omejitev poslovanja.

Senat Komisije za preprečevanje korupcije se je na zadnji seji seznanil z odgovoroma Sveta Javnega zavoda Lekarna Ljubljana in podžupana Mestne občine Ljubljana Aleša Čerina na poziv komisije, naj svet zavoda in mestni svet ocenita posledice za ugled javnega zavoda, ker ga vodi oseba, ki ji je bil odvzet magistrski naziv.
 

Grško finančno ministrstvo je potrdilo, da je Grčija pristala na poravnavo v primeru podkupovalne afere, v katero je vpleteno nemško podjetje Siemens in se nanaša na posle vredne 270 milijonov evrov.

Komisija za preprečevanje korupcije in Nacionalni preiskovalni urad sta opravila razgovor z Radom Pezdirjem v zvezi z njegovimi navedbami v kolumni “Kako so me hoteli podkupiti in kako se jim bo to krvavo maščevalo”. Komisija in NPU sta razgovor z Radom Pezdirjem opravila zaradi izraženih sumov kaznivih dejanj in sumov kršenja Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Obe instituciji sta med razgovorom poudarili, da lahko javno razkrivanje dodatnih informacij ogrozi uspešno izvedbo predvidenih postopkov in g. Pezdir se je s tem strinjal. Pomembno je, da to omejitev razumejo tudi mediji in javnost.

Komisija za preprečevanje korupcije je  9. marca 2012 sprejela sklep v zadevi odvzem magisterija in posledice za ugled Lekarne Ljubljana.

Komisija za preprečevanje korupcije je na današnji seji sprejela Ugotovitve v konkretnem primeru v zadevi g. Ivana Simčiča, poslanca Državnega zbora RS. Komisija je g. Simčiču posredovala osnutek zaključnih ugotovitev, obravnavana oseba pa je v zakonskem roku posredovala svoj odgovor.

Vabimo vas na novinarsko konferenco, na kateri bo Komisija za preprečevanje korupcije predstavila svoje zaključne ugotovitve v zadevi g. Ivana Simčiča, poslanca Državnega zbora RS. Dogodek bo danes, 8. marca 2012, v razpravni sobi Komisije za preprečevanje korupcije na Dunajski 56 v Ljubljani, s pričetkom ob 11:15.

                                                                                                                                                                                                                                   Na podlagi 18. člena ZIntPK (Uradni list RS št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo) in 17. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 66/10) sklicujem 8. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 8.3. 2012, ob 9.00 uri v prostorih Komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 6 in 7. seje senata komisije
2. Obravnava uradnih zaznamkov o zaključku postopka
3. Obravnava zaključnih ugotovitev s predlogi nadaljnjega postopanja
4. Obravnava zadev s področja lobiranja
5. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik

Na podlagi prvega odstavka 11. člena in 8. ter 23. alineje prvega odstavka 12. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list Rs, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZIntPK), sprejema senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: komisija) naslednje

ugotovitve v konkretnem primeru:

Ivan Simčič je v času, ko ni bil funkcionar, v pravnem prometu uporabljal neverodostojno spričevalo srednje šole, po medijskem razkritju te okoliščine pa kot poslanec Državnega zbora ni ravnal v skladu s pričakovano stopnjo etike in integritete, kot jo opredeljuje ZIntPK in ki jo zahteva narava poslanske funkcije.

in priporočili:

Državnemu zboru RS se predlaga oblikovanje in sprejem kodeksa poslanske etike oziroma ustrezno dopolnitev Zakona o poslancih ali Poslovnika državnega zbora po vzoru drugih držav z ustaljeno demokratično tradicijo. Parlamentarnim strankam se predlaga, da oblikujejo in sprejmejo etične standarde za delovanje svojih poslancev ter tudi standarde za kandidate za poslance.

A. UVODNI PODATKI
Komisija je dne 15. 2. 2012 skladno s prvim odstavkom 13. člena ZIntPK uvedla postopek pod spisovno številko 06210-122/2012 zaradi suma kršitve določb ZIntPK s strani poslanca Ivana Simčiča. Postopek je bil uveden na lastno pobudo, potem ko so mediji dne 14. 2. 2012 objavili, da naj bi bil omenjeni poslanec poslanske skupine DeSUS odpuščen iz Slovenske vojske zaradi predložitve ponarejene listine o doseženi srednješolski izobrazbi.

B. DEJANSKO STANJE
Tekom postopka je komisija v okviru svojih nalog in prostojnosti:

pridobila fotokopije relevantnih listin in dodatnih pojasnil Ministrstva za obrambo RS,
pridobila fotokopije relevantnih listin in dodatnih pojasnil Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani,
vpogledala v domnevni original spričevala v spisu pri Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani in
pridobila podatke ministrstva, pristojnega za šolstvo, glede domnevne nostrifikacije domnevnega spričevala.

Na podlagi pridobljenih listin in informacij je senat komisije na seji dne 23. 2. 2012 sprejel osnutek ugotovitev v konkretnem primeru, ki jih je dne 23. 2. 2012 posredoval obravnavani osebi Ivanu Simčiču v izjasnitev. Komisija je odgovor Ivana Simčiča, poslan prek njegovega pooblaščenca odvetnika Luke Podjeda, prejela 6. 3. 2012. Odgovor obravnavane osebe je skladno z osmim odstavkom 13. člena ZIntPK objavljen v ločenem dokumentu.

Senat komisije se je na seji dne 8. 3. 2012 seznanil z odgovorom obravnavane osebe. Pri tem je senat ugotovil, da razen trditve, da je sporno spričevalo prvič predložil delodajalcu v vojašnici leta 1994 in ne leta 2000, Ivan Simčič ni podal nikakršnih navedb, zaradi katerih bi bilo potrebno spremeniti ugotovljeno dejansko stanje iz osnutka ugotovitev. Senat komisije je zato na omenjeni seji sprejel predmetne zaključne ugotovitve primera kot sledi v nadaljevanju.

Sedanji poslanec Ivan Simčič se je zaposlil v Ministrstvu za obrambo oziroma Slovenski vojski dne 2. 3. 1992. V Odločbi št. 10 398 z dne 4. 3. 1992 je v prvi točki zapisano, da ima Ivan Simčič končano Kovinsko strojno šolo IV. stopnje izobrazbe. Imenovani je v času službovanja v Slovenski vojski v kadrovsko evidenco dostavil:

spričevalo Srednje gostinske šole Sarajevo in
v letu 2006 potrdilo Filozofske fakultete Ljubljana o končanem študiju na dvopredmetnem univerzitetnem študijskem programu.

Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo je imenovanega z dopisom z dne 27. 5. 2003 pozvala na razgovor zaradi suma kaznivega dejanja ponarejanja listin po 256. členu oziroma goljufije po 218. členu takrat veljavnega Kazenskega zakonika RS. Urad za upravljanje človeških virov Ministrstva za obrambo je imenovanega pisno z dopisom z dne 22. 3. 2007 seznanil, da so zaprosili Ministrstvo za zunanje zadeve, da po diplomatski poti preveri verodostojnost spričevala Srednje gostinske šole v Sarajevo. Iz obvestila Ministrstva za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine št. 08/3-32-07-2-128/07 z dne 5. 3. 2007 izhaja, da dokazilo o pridobljeni izobrazbi ni verodostojno. Imenovani je bil pozvan, da se zaradi navedenega dne 28. 3. 2007 zglasi v prostorih Ministrstva za obrambo in da s seboj prinese originalno dokumentacijo v zvezi s pridobljeno izobrazbo.

Iz Zapisnika o opravljenem razgovoru z Ivanom Simčičem z dne 28. 3. 2007 je razvidno, da je na razgovor prinesel originalne listine. V zvezi s spornim spričevalom Srednje gostinske šole v Sarajevu je pojasnil, da se je v času opravljanja delovnih nalog voznika Hmezada, ko je vozil na relaciji v Kvarnerskem zalivu, v hotelu Ambasador v Opatiji seznanil z razpisom izobraževanja za gostinskega tehnika (5. stopnja), ki je podružnica Ugostiteljskega turističkoga školskoga centra – ugostiteljska škola Sarajevo. Izobraževal se je v Opatiji in nikoli ni bil na sedežu šole v Sarajevu. Pojasnil je, da se je zaposlil na Ministrstvu za obrambo na podlagi opravljene Šole rezervnih oficirjev v letu 1988, kasneje je predložil spričevalo Srednje kovinarske šole Koper in ko je konec leta 1992 po pošti prejel spričevalo Srednje gostinske šole iz Sarajeva, ga je predal kadrovski službi vojašnice z namenom priznanja V. stopnje izobrazbe. V razgovoru je Ivan Simčič navedel tudi, da je spričevalo leta 1993 posredoval v nostrifikacijo na ministrstvo za šolstvo. Navedel je, da mu je ministrstvo za šolstvo vrnilo diplomo oktobra ali novembra 1993 z obrazložitvijo, da nostrifikacija ni potrebna, ker je bil vpis izvršen pred 26. 6. 1991. Ivanu Simčiču je bilo v času razgovora ponujeno v podpis soglasje za varnostno preverjanje po 35. členu Zakona o obrambi, ki ga je brez pripomb podpisal.

Z izdanim Sklepom o odpovedi delovnega razmerja št. 1000-423/2007-1 z dne 27. 6. 2007 je Ivanu Simčiču prenehalo delovno razmerje na MORS z dnem dokončnosti sklepa. V obrazložitvi sklepa je zapisano, da je Obveščevalno varnostna služba, ki je pristojna za varnostno preverjanje oseb, opravila varnostno preverjanje, pri katerem je ugotovila obstoj varnostnega zadržka. Šesti odstavek 35. člena Zakona o obrambi med drugim določa, da oseba, za katero se z varnostnim preverjanjem ugotovi obstoj varnostnega zadržka, ne more začeti oziroma nadaljevati z delom na delovnem mestu. Nadalje tretji odstavek 88. člena istega zakona med drugim določa, da kdor želi poklicno opravljati vojaško službo, mora izpolnjevati pogoj, da je varnostno preverjen in da ne obstaja varnostni zadržek v skladu z navedenim zakonom.

Z Odločbo MORS št. 1000-423/2007-5 z dne 13. 9. 2007 je bil ugovor Ivana Simčiča na vročeni Sklep št. 1000-423/2007-1 z dne 27. 6. 2007 kot neutemeljen zavrnjen. Delovno razmerje je prenehalo dne 17. 9. 2007.

Iz odgovora, ki ga je Komisija prejela od ministrstva, pristojnega za šolstvo, izhaja, da v evidenci ministrstva o izvedenih postopkih nostrifikacij v letu 1993 ni zavedena nobena zadeva na ime Ivan SIMČIČ.

Iz Sklepa Državnega tožilstva v Ljubljani z dne 31. 8. 2008 je razvidno, da je Obveščevalno varnostna služba podala sum »storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 256. člena KZ, ker je dne 17. 5. 2000 kadrovski službi MORS po faxu poslal Svjedočanstvo o završnom obrazovanju Ugostiteljsko turistički školski centar Sarajevo za poklic VKV kuhar z dne 23. 12. 1991, za katerega je bilo ugotovljeno, da je ponarejeno, nazadnje je ta dokument predložil dne 26. 10. 2000 ob podpisu Pogodbe o izobraževanju ob delu št. 115-04-11/99, pred tem pa je dal lažno izobrazbo vpisati v delovno knjižico na Upravni enoti Ilirska Bistrica, s čimer je storil kaznivo dejanje overitve lažne vsebine po prvem odstavku 258. člena KZ«. Tožilec je zavrnil kazenski pregon zaradi zastaranja obeh kaznivih dejanj.

Iz vpogleda v predstavitev poslanca Ivana Simčiča na spletnih straneh Državnega zbora je ugotovljeno, da navaja: 1989 končal srednjo vojaško šolo v Zadru. Navedbe o končani Srednji trgovski šoli v Sarajevu ni.

Po objavi nekaterih zgoraj predstavljenih informacij v medijih poslanec javnosti ni podal celovitega in zadovoljivega odgovora na vprašanja, povezana s primerom, spreminjal je svoje izjave, nekatere njegove navedbe pa so se izkazale za povsem netočne.Tudi v odgovoru oziroma izjasnitvi glede osnutka ugotovitev Komisije poslanec ni povedal, kako je dejansko pridobil sporno spričevalo. Z izjemo predsednika Državnega zbora RS se poslanci do tega vprašanja doslej niso javno opredeljevali, razen predstavnikov stranke, ki ji poslanec pripada in kjer so med drugim javno zatrjevali, da gre za politično motivirano afero, usmerjeno zoper stranko.

C. RELEVANTNO PRAVO
Leta 1994 in kasneje leta 2000, ko je Ivan Simčič Ministrstvu za obrambo predložil neverodostojno spričevalo Srednje gostinske šole Sarajevo, Slovenija protkorupcijske zakonodaje še ni imela in torej še ni bil v veljavi niti nekdanji Zakon o preprečevanju korupcije (ZPKor), in seveda tudi še sedaj veljavni ZIntPK. Iz tega razloga se Komisija ne more opredeljevati, ali ravnanje takratnega pripadnika Slovenske vojske Ivana Simčiča ustreza definiciji korupcije, kot jo je določal ZPKor in jo sedaj opredeljuje tudi ZIntPK. Zaradi oddaljenosti dogodka je zastaralo tudi morebitno kaznivo dejanje.

Lahko pa se Komisija opredeljuje do ravnanja Ivana Simčiča kot poslanca Državnega zbora RS, ki je v svoji funkciji zavezan k ravnanju skladno z ZIntPK tudi glede etike in integritete. ZIntPK v 3. točki 4. člena integriteto opredeljuje kot “pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov … pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila … funkcija… uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi.“

ZIntPK Komisiji omogoča ugotavljanje dejstev in okoliščin v primeru kršitve etike in integritete, ne predpisuje pa sankcij za njihovo kršitev (razen javne objave ugotovitev v konkretnem primeru). Prav tako v Sloveniji ne obstaja drug predpis, ki bi urejal oziroma sankcioniral kršitev etike in integritete s strani poslancev.

D. MNENJE IN UGOTOVITVE KOMISIJE V KONKRETNEM PRIMERU
Ivan Simčič se v odgovoru na osnutek zaključnih ugotovitev Komisije ni v ničemer opredelil do ugotovljene neverodostojnosti listine (spričevala). V odgovoru je polemiziral zgolj z besedo “neverodostojno”, ki da je slovenski pravni red ne pozna in da v nobenem postopku ni bilo pravnomočno ugotovljeno, da je listina ponarejena.

Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je “verodostojen” tisti, “ki mu je verjeti”. Neverodostojen je po SSKJ tisti, ki ni verodostojen – ki mu torej ni verjeti. Neverodostojna listina je po analogiji tista, ki ji ne gre verjeti in ki torej ne odraža dejanskega stanja.

Uradna oseba Komisije je dne 7. 3. 2012 v skladu z zakonskimi pristojnostmi vpogledala v sporni original spričevala, ki se nahaja v spisu na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Iz vpogleda izhaja, da je del državnotožiskega spisa ODT v Ljubljani domnevni original spornega spričevala. Komisija je kopijo tega spornega orginala pred vpogledom v tožilski spis že pridobila od Ministrstva za obrambo in Filozofske fakultete v Ljubljani. Tožilstvo je isti dan, kot je bil opravljen vpogled s strani uradne osebe Komisije, javnosti spročilo, da je listina ponarejena.

Po ugotovitvah pristojnih organov Republike Bosne in Hercegovine ter Republike Slovenije je spričevalo, ki ga je delodajalcu (MORS) predložil Ivan Simčič, neverodostojno. V odgovoru Komisiji Ivan Simčič ni navedel nobenega podatka ali dejstva, s katerim bi ovrgel te ugotovitve oziroma izkazal, da je omenjeno spričevalo verodostojno. Senat Komisije zato nima razloga dvomiti v ugotovitve omenjenih organov.

Sklicevanje na dejstvo, da omenjena listina ni bila kot ponarejena dokazana s pravnomočno sodno odločbo, je lahko relevantno le v razmerju do kazenske odgovornosti; ne more pa vplivati na ostale oblike odgovornosti, ki bi se morale vzpostaviti v konkretnem primeru. Kazenska odgovornost (ki je v tem primeru zastarala) je zgolj ena od odgovornosti posameznika; funkcionarji zakonodajne veje oblasti pa so zavezani tudi drugim odgovornostim, ki izhajajo iz narave poslanske funkcije in posredno tudi iz ZIntPK – za konkretni primer sta relevantni predvsem moralno – etična in politična odgovornost. Nobena od teh ni vezana na sodni postopek, zato je pogojevanje prevzemanja moralne, etične in/ali politične odgovornosti s pravnomočno sodbo v konkretnem primeru brezpredmetno in po oceni Komisije tudi zavajajoče. Dejstvo je namreč, da v konkretnem primeru sodne poti, ki bi omogočala pravnomočno oceno sporne listine, ni več, saj je kaznivo dejanje zastaralo, preden je bilo odkrito.

Po pregledu vse dokumentacije in listin senat Komisije ocenjuje za ugotovljeno, da Ivan Simčič dejansko ni pridobil izobrazbe V. stopnje na “UGOSTITELJSKO – TURISTIČKI ŠKOLSKI CENTAR, UGOSTITELJSKA ŠKOLA U SARAJEVU za V.K.V. Kuhar – V. stepen složenosti” v šolskem letu 1990/91. To dodatno potrjujejo javne izjave predstavnikov Srednje gostinske šole Sarajevo, da oseba z imenom Ivan Simčič po letu 1982 ni bila vpisana na njihovo šolo.

Senat Komisije na podlagi vpogleda v zadevo ugotavlja še, da je Ivan Simčič v študijskem letu 1998/99 vpisal študij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pri čemer je ob vpisu predložil zgoraj omenjeno neverodostojno spričevalo V. stopnje. Ivan Simčič je v vpisnem listu fakultete v rubriki “podatki o srednji šoli” navedel, da je srednjo šolo končal v BiH, in sicer v Sarajevu, po programu za poklic Kuharski tehnik, kot naziv srednje šole je navedel Gostinsko-turistični šolski center, za leto izdaje spričevala pa 1991. Na dnu vpisnega lista je pouk: “S podpisom jamčim za resničnost podatkov.” Ivan Simčič je vpisni list podpisal dne 24. 12. 1998. Študij na Filozofski fakulteti UL je Ivan Simčič opravljal ob sklenitvi pogodbe (z dne 17. 10. 2000) o izobraževanju ob delu s takratnim delodajalcem MORS.

Iz odločitve pristojne državne tožilke leta 2007 izhaja, da je pregon kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1. odstavku 256. člena takratnega KZ zastaral, zato kazenski pregon Ivana Simčiča ni več mogoč. Delovno-pravno je leta 2007 ukrepal takratni delodajalec (MORS), ki je Ivanu Simčiču odpovedal delovno razmerje, ker je imenovani s predložitvijo neverodostojne listine zavedel delodajalca. V času odpovedi delovnega razmerja je bil v veljavi Zakon o preprečevanju korupcije. Komisija ugotavlja, da so odgovorne osebe MORS z odpovedjo delovnega razmerja – po ugotovitvi varnostnega zadržka za Ivana Simčiča – ravnale v skladu z dolžnim ravnanjem in z ustrezno skrbnostjo.

Glede na navedeno je Komisija svoj postopek v konkretnem primeru osredotočila na vprašanja etike in integritete ter s tem povezanega ugleda javne funkcije in javne institucije.

Ivan Simčič je na dan izdaje teh ugotovitev v konkretnem primeru poslanec Državnega zbora Republike Slovenije. Komisija ocenjuje, da preteklo ravnanje Ivana Simčiča – zavajanje delodajalca (MORS) z neverodostojno listino o izobrazbi – ni skladno s pričakovano integriteto poslanca državnega zbora in predstavlja realno tveganje za ugled ter zunanje in notranje zaupanje v funkcijo poslanca in v institucijo Državnega zbora RS. Pri tem ni nepomembno, da javnosti in s tem tudi volivcem okoliščine, povezane z neverodostojnim spričevalom, ob volitvah niso bile znane.

Komisija ugotavlja, da se do tovrstnih okoliščin ne opredeljujeta niti Ustava RS niti Zakon o poslancih, prav tako v naši državi tudi ne obstaja kodeks etike poslancev, kar pomeni, da ne obstajajo zapisane podlage, ki bi omogočale, da se pristojni organi opredelijo do okoliščin ali ravnanj, ki škodijo ugledu funkcije poslanca ali institucije Državnega zbora. Komisija ocenjuje, da taka ureditev glede na aktualno stanje v praksi, kjer etika in integriteta nosilcev javnih funkcij ne dosegata nujno pričakovanega visokega nivoja, ni ustrezna.

Komisija v tem primeru v skladu z zakonom ne more predlagati razrešitve ali disciplinskega postopka zoper Ivana Simčiča. Senat Komisije pa je mnenja, da je izkazovanje dosežene izobrazbe z neverodostojnim spričevalom neprimerno ravnanje za osebo, ki opravlja funkcijo poslanca, čeprav to ravnanje sega v čas pred nastopom javne funkcije.

Z vidika integritete javnega funkcionarja in funkcije poslanca je po oceni Komisije neprimerno ter nedostojno in zato nevzdržno tudi dejstvo, da za zavrnitev očitkov uporabe ponarejenega in neverodostojnega spričevala o pridobljeni izobrazbi poslanec sam ne stori tega, kar se od javnega funkcionarja za zaščito lastne integritete kot tudi integrite funkcije poslanca in Državnega zbora, upravičeno pričakuje. Iz koncepta ZIntPK in iz narave funkcije poslanca izhaja ne samo pričakovano delovanje, skladno z določeno stopnjo integritete, ampak tudi odgovornost. Odgovornost je dolžnost sprejeti sankcije, dati opravičilo. V konkretnem primeru ne gre zgolj za prevzemanje odgovornosti za posledice svojih ravnanj, ampak tudi odgovornost do volivcev, funkcije in institucije. Koren besede “odgovornost” je po SSKJ “odgovor” – odgovornost v konkretnem primeru torej zajema tudi odgovore na vprašanja javnosti in pristojnih institucij. Teh pa poslanec ni podal v zadovoljivi meri, niti ni na primer zahteval in pridobil prepisa originala od izobraževalne ustanove, s katerim bi lahko nedvomno izkazal, da je izobrazbo, ki jo izkazuje sporno spričevalo, tudi dejansko pridobil.

Komisija glede na dogajanje v konkretnem primeru opozarja na izrazito nizko zaupanje v integriteto političnih predstavnikov na nacionalni ravni. Po raziskavi Eurobarometer iz februarja 2012 je kar 83 % respondentov iz Slovenije prepričanih v korupcijo politikov na državni ravni. Ta odstotek je najvišji med državami EU 27 (povprečje EU 27 – 57 %). Po mnenju Komisije je tako nizko zaupanje tudi posledica dolgoletnega zanemarjanja uveljavljanja in prevzemanja odgovornosti za nepravilnosti in kršitve med nosilci javnih funkcij. Konkretni primer je nadaljevanje takšne prakse, saj so predstavniki stranke DeSUS javno izjavljali, da odstop poslanca Ivana Simčiča pred junijem 2012 ni primeren, ker bi DeSUS na nadomestnih volitvah verjetno izgubil en poslanski mandat. Konkretni primer lahko vodi v dodatno upadanje zaupanja v integriteto najvišjih predstavnikov Republike Slovenije.

Funkcija poslanca bi morala, glede na vlogo v slovenskem pravnem sistemu, uživati najvišjo stopnjo javnega zaupanja. Poslanci so državni funkcionarji, prejemajo plačo iz javnih sredstev, poleg tega pa še dodatke za organiziranje poslanskih pisarn in dodatek za delo z volivci. Poslanci iz javnih sredstev torej prejemajo plačo in druga sredstva za svoje delovanje, glede na vlogo Državnega zbora RS, ki je osrednji organ zakonodajne veje oblasti, pa je njihova vloga pri oblikovanju pravne države izjemno pomembna in odgovorna. Zaradi tega je toliko bolj pomembno, da je zaupanje v njihovo integriteto na visoki ravni.

V luči ugotovljenih dejstev in okoliščin primera Komisija sklepno ugotavlja, da poslanec Ivan Simčič ob razkritem dejstvu pridobitve in poznejše uporabe neverodostojnega spričevala srednje šole (zaradi česar je pridobil tudi premoženjsko korist iz javnih sredstev) v funkciji poslanca ni ravnal in do sprejema teh ugotovitev tudi ne ravna v skladu s pričakovano stopnjo integritete, kot jo od njega zahteva ZIntPK in sama narava funkcije poslanca.

E. DODATNO PRIPOROČILO DRŽAVNEMU ZBORU IN PARLAMENTARNIM STRANKAM
Konkreten primer odpira vrsto širših vprašanj glede obvladovanja tveganj za integriteto institucij pravne države (zakonodajno telo to vsekakor je), za njihov ugled ali umanjkanje ugleda v javnosti in s tem dodatno erozijo zaupanja javnosti v delo najvišjih nosilcev javnih funkcij. Tovrstni škandali niso neznani tudi v uveljavljenih demokracijah. Pomembna razlika, ki opredeljuje odgovorno ravnanje od neodgovornega (slednje ima za posledico zmanjševanje integritete in korupcijska tveganja), pa je, kako se institucija in politika odzoveta. Med bolj znane nedavne pozitivne primere sodi britanski parlament.

Komisija zato v okviru svojih pristojnosti skladno z 12. členom ZIntPK predlaga Državnemu zboru RS sprejem ustreznega kodeksa poslanske etike ali dopolnitev Zakona o poslancih ali Poslovnika Državnega zbora. Na enega od omenjenih načinov je potrebno izrecno opredeliti okoliščine in aktualna in pretekla ravnanja poslancev, ki so takšna, da škodujejo ugledu in krnijo zaupanje v institucijo državnega zbora ter funkcijo poslanca. To je še posebej pomembno glede na vlogo in pomen, ki jo ima Državni zbor kot najvišji organ po slovenski ustavno-pravni ureditvi tako v razmerju do drugih vej oblasti kot do družbe kot celote.

Obenem pa na parlamentarne politične stranke in poslanske skupine Komisija naslavlja pobudo, da oblikujejo in sprejmejo etične standarde za delovanje svojih poslancev ter tudi standarde za kandidate za poslance. (Bodoči) poslanci niso samo politiki, ampak so predvsem javni funkcionarji in predstavniki vsega ljudstva v zakonodajni veji oblasti.
***
Senat Komisije za preprečevanje korupcije je te ugotovitve v konkretnem primeru in priporočilo sprejel na seji dne 8. 3. 2012 v sestavi Goran Klemenčič (predsednik), Rok Praprotnik (namestnik predsednika) in dr. Liljana Selinšek (namestnica predsednika). Odločitev je bila sprejeta soglasno.

Goran Klemenčič
PREDSEDNIK KOMISIJE ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Komisija za preprečevanje korupcije je na današnji seji sprejela Ugotovitve v konkretnem primeru v zadevi g. Ivana Simčiča, poslanca Državnega zbora RS. Komisija je g. Simčiču posredovala osnutek zaključnih ugotovitev, obravnavana oseba pa je v zakonskem roku posredovala svoj odgovor. Ugotovitve v konkretnem primeru so skupaj z osnutkom zaključnih ugotovitev in odgovorom obravnavane osebe objavljene na spletnih straneh komisije v rubriki Odločitve in mnenja komisije.

London – Da bi zatrli podkupovanje in korupcijo na novo nastajajočih trgih, farmacevtska industrija zaostruje pravila ravnanja in poslovanja.  

Praga – Ena od turistična agencij v Pragi je svojo ponudbo razširila z novim tipom turizma, ki v ospredje postavlja korupcijo. Tako imenovana korupcijska pot vodi po krajih vezanih na škandale, ki so prizadeli politično življenje države. 

Komisija za preprečevanje korupcije je sprejela sistemsko načelno mnenje ter priporočilo Vladi, Državnemu zboru RS in občinam v povezavi s sistemskimi tveganji za korupcijo in nasprotje interesov pri naročanju izdelave pravnih predpisov pri zunanjih izvajalcih. Netransparentni postopki in nejavni vplivi na sprejemanje predpisov pomenijo izrazito tveganje za korupcijo in nasprotje interesov, saj lahko vodijo v normativne rešitve, ki so rezultat posamičnih interesov in s pravno-sistemskega vidika niso optimalne. Komisija poudarja, da je nujno zagotoviti t. i. »zakonodajno sled« nastajanja posameznih predpisov.

Sistemsko načelno mnenje in priporočilo glede obstoja in odpravljanja sistemskih tveganj za korupcijo in nasprotje interesov v povezavi z netransparentnim najemanjem zunanjih izvajalcev pri pripravi predpisov.

Komisija za preprečevanje korupcije je sprejela sistemsko načelno mnenje ter priporočilo Vladi, Državnemu zboru RS in občinam v povezavi s sistemskimi tveganji za korupcijo in nasprotje interesov pri naročanju izdelave pravnih predpisov pri zunanjih izvajalcih. Netransparentni postopki in nejavni vplivi na sprejemanje predpisov pomenijo izrazito tveganje za korupcijo in nasprotje interesov, saj lahko vodijo v normativne rešitve, ki so rezultat posamičnih interesov in s pravno-sistemskega vidika niso optimalne. Komisija poudarja, da je nujno zagotoviti t. i. »zakonodajno sled« nastajanja posameznih predpisov.

Hrastnik – V Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik je 1. marca 2012 potekala otvoritev potujoče razstave likovnih del, ki so nastali v okviru Ustvarjalnega natečaja Komisije za preprečevanje korupcije za osnovne šole z naslovom Pravičnost, poštenost, integriteta ter enakopravnost. Učenci Osnovne šole narodnega heroja Rajka v Hrastniku so dogodek pospremili z recitacijami, glasbenim in pevskim nastopom. 

Javno mnenje o skorumpiranosti politikov in odgovornih oseb v javnem in zasebnem sektorju na eni ter ne-uspešnost delovanja države pri preprečevanju in odkrivanju korupcije na drugi strani, je alarmantno. Razširjenost tega mnenja očitno izraža visoko stopnjo nezaupanja ljudi v politike ter uradne in odgovorne osebe javnega in zasebnega sektorja, hkrati pa nezaupanje v učinkovitost delovanja organov, ki so dolžni ali celo ustanovljeni prav za odpravljanje in omejevanje korupcijskih tveganj oziroma preprečevanje, odkrivanje in kazensko preganjanje korupcije.

V dvanajsti številki KPK Vestnika smo se v osrednji temi posvetili vprašanju dojemanja korupcije. Rezultati najnovejšega Eurobarometra so zaskrbljujoči in nosijo jasno sporočilo – ukrepi so nujni – tako posameznih držav kot tudi na ravni celotne EU.  Izmerjeno stanje odraža (ne)zaupanje državljanov, ki je povezano tudi z vprašanjem dojemanja in prevzemenja odgovornosti nosilcev javnih funkcij.

Kot vsakič, vas tudi tokrat obveščamo o aktualnem dogajanju na področju boja proti korupciji in aktivnostih Komisije za preprečevanje korupcije, tudi o tem, da se je projekt Supervizor uvrstil v ožji krog izbora za nagrado Združenih narodov s področja odličnosti v javni upravi, izsledkih raziskave Nacionalni sistem integritete, ki jo je Društvo Integriteta predstavilo konec februarja, zaključku verificiranja poročil o premoženjskem stanju in drugem.

Želimo vam prijetno branje in vas vabimo, da s svojimi kritikami, pohvalami in pripombami, ki jih pošljite na e-mail, sodelujete pri ustvarjanju prihajajočih številk KPK Vestnika.

Arhiv prejšnjih številk KPK Vestnika najdete tukaj.

Ljubljana – Društvo Integriteta/Transparency International Slovenia je 28. februarja 2012 predstavilo rezultate raziskave Nacionalni sistem integritete, s katero so ocenjevali integriteto, transparentnost ter odgovornost 13 ključnih institucij in organizacij javnega in zasebnega sektorja ter njihovo medsebojno sodelovanje. Na dogodku je sodeloval tudi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič.

                                                                                                                                                                                                                                    Na podlagi 18. člena ZIntPK (Uradni list RS št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo) in 17. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 66/10) sklicujem 7. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 1.3. 2012, ob 10.00 uri v prostorih Komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Potrditev zapisnika 5. seje senata komisije
2. Razgovor z vabljeno osebo
3. Obravnava uradnih zaznamkov o zaključku postopka
4. Obravnava zaključnih ugotovitev s predlogi nadaljnjega postopanja
5. Obravnava zadev s področja lobiranja
6. Obravnava in sprejem internih aktov komisije
7. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik

Sherry Hunt, od leta 2004 kot vodja za zagotavljanje kakovosti (quality assurance manager) zaposlena v hipotekarni podružnici Citigroupa v mestu O’Fallon v Missouriju (ZDA), se je odločila prijaviti zlorabe pri poslovanju banke. Avgusta 2011 je kot žvižgalka (whistle-blower) vložila tožbo proti banki Citigroup, tožbi se je pridružila tudi zvezna vlada.

Komisija za preprečevanje korupcije je objavila Ugotovitve o konkretnem primeru v povezavi s sumom korupcije nekdanjega ministra za pravosodje dr. Lovra Šturma v postopku izročitve osebe tuji državi.

Komisija za preprečevanje korupcije je objavila Ugotovitve v konkretnem primeru v zvezi s sumom korupcije nekdanjega ministra za pravosodje dr. Lovra Šturma v postopku izročitve osebe tuji državi.

Komisija je dr. Lovru Šturmu posredovala osnutek ugotovitev, obravnavana oseba pa je v zakonskem roku posredovala svoj odgovor. Na podlagi tega je Senat komisije na seji 2. 2. 2012 sprejel Zaključne ugotovitve v konkretnem primeru, ki so skupaj z odgovorom obravnavane osebe objavljene na spletnih straneh komisije v rubriki Odločitve in mnenja komisije.

Na podlagi 18. člena ZIntPK (Uradni list RS št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo) in 17. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 66/10) sklicujem 6. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 23.2. 2012, ob 10.00 uri v prostorih Komisije, z naslednjim dnevnim redom:

1. Obravnava uradnih zaznamkov o zaključku postopka
2. Obravnava zaključnih ugotovitev primera
3. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Rok Praprotnik
namestnik predsednika
 

 1. Komisija za preprečevanje korupcije (dalje Komisija) v sestavi Goran Klemenčič (predsednik), Rok Praprotnik (namestnik predsednika) in dr. Liljana Selinšek (namestnica predsednika) je na seji dne 2. 12. 2011 odločala o osnutku ugotovitev v konkretnem primeru. Soglasno je bil sprejet naslednji osnutek ugotovitev in skladno s sedmim odstavkom 13. člena ZIntPK poslan v izjasnitev dr. Lovru Šturmu kot obravnavani osebi:

***

A / Podatki o pričetku postopka (na podlagi prijave, na lastno pobudo, na podlagi zahteve pristojnega organa)

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) je postopek o sumu korupcije v zvezi s postopkom izročitve IME PRIIMEK tuji državi pričela na podlagi prijave, ki jo je prejela dne 29. 6. 2011. Prijavi je bila priložena korespondenca v izročitveni zadevi iz Republike Slovenije v tujo državo, ki pojasnjuje časovni zamik izdane odločbe o dovolitvi izročitve IME PRIIMEK pristojnim organom tuje države.

B / Ugotovitve postopka

B.1. Izvedena dejanja v postopku preverjanja dejstev in okoliščin

Komisija je zaradi razjasnitve dejanskega stanja vpogledala v dokumentacijo, priloženo prijavi z dne 29. 6. 2011 ter 22. 11. 2011 opravila razgovor z vabljeno osebo, zaposleno na Ministrstvu za pravosodje.

B.2. Ugotovljena dejstva in okoliščine

Iz pridobljenih podatkov in dokumentacije izhajajo naslednja ključna dejstva:

– 13. 3. 2007 je Okrožno sodišče v Kranju obvestilo Ministrstvo za pravosodje, da je na podlagi mednarodne tiralice zoper IME PRIIMEK odrejen začasni izročitveni pripor,
– 27. 3. 2007 so pristojni organi tuje države zaprosili za izročitev imenovanega zaradi izvršitve kazni zapora po sodbi Okrožnega sodišča v Sremski Mitrovici v trajanju 4 let in 6 mesecev, zaradi kaznivega dejanja posilstva po 103. členu ter poskusa kaznivega dejanja posilstva po 103. členi, v zvezi z 19. členom Kazenskega zakonika ZR Jugoslavije,
– 10. 5. 2007 je bil dr. Lovro Šturm, minister za pravosodje, s strani pooblaščenca IME PRIIMEK obveščen, da zoper imenovanega poteka tudi azilni postopek ter naj kot minister svoje podrejene opozori na specifičnost tega primera in na nedopustnost izročitve, dokler ni odločeno o prošnji za azil,
– 11. 5. 2007 je Ministrstvo za pravosodje prejelo dokumentacijo Okrožnega sodišča v Kranju, ki je s sklepom opr.št. Ks 130/2007 z dne 6. 7. 2007, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr.št. Kp 222/2007, z dne 23. 7. 2007, ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izročitev imenovanega tuji državi,
– 28. 8. 2007 je Ministrstvo za notranje zadeve obvestilo Ministrstvo za pravosodje, da je odločba Ministrstva za notranje zadeve, s katero je bila zavrnjena prošnja za azil, postala pravnomočna 21. 8. 2007,
– 22. 8. 2007 je pooblaščenec IME PRIIMEK posredoval e-sporočilo dr. Lovru Šturmu in vodji kabineta ministra, v katerem opisuje postopek in razloge pravnomočne zavrnitve prošnje za priznanje azila IME PRIIMEK ter prosi za odložitev sklepanja o ekstradiciji, dokler ne predloži ustavne pritožbe,
– 23. 8. 2007 je dr. Lovro Šturm izdal/podpisal odredbo z naslednjo vsebino: »Počakati z odločitvijo o izročitvi do odločitve Ustavnega sodišča«,
– 12. 10. 2007 je Sektor za mednarodno pravno pomoč med drugimi obvestil tudi dr. Lovra Šturma, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izročitev IME PRIIMEK, prav tako pa ne obstaja nobena druga okoliščina, ki bi predstavljala pravno oviro za zavrnitev izročitve,
– 12. 10. 2007 je vodja kabineta odgovoril, da se minister dr. Lovro Šturm kot nekdanji ustavni sodnik in predsednik Ustavnega sodišča RS ne želi opredeliti, dokler ne prejme mnenja oz. odločitve Ustavnega sodišča kot najvišjega organa za zaščito temeljnih človekovih pravic v državi,
– 28. 12. 2007 je vodja kabineta obvestil Sektor za mednarodno pravno pomoč, da se je dr. Lovro Šturm odločil, da Ministrstvo za pravosodje ne izroči IME PRIIMEK, dokler traja postopek pred Evropskim sodiščem za človekove pravice,
– 22. 1. 2009 je Aleš Zalar, minister za pravosodje, izdal odločbo o dovolitvi izročitve IME PRIIMEK tuji državi, vendar odločbe ni bilo mogoče izvršiti, saj je Ministrstvo za notranje zadeve 13. 3. 2009 obvestilo Ministrstvo za pravosodje, da je imenovani zapustil območje Republike Slovenije,
– da je ravnanje ministra dr. Lovra Šturma odstopalo od prakse/ostalih postopkov, vodenih na podlagi 530. člena Zakona o kazenskem postopku, saj je pristojna služba v ostalih primerih pripravila osnutek odločbe o izročitvi v nekaj dneh po prejemu zahteve, odločbo o izročitvi pa je minister dr. Lovro Šturm nato tudi podpisal, praksa je namreč bila, da se z izročitvijo počaka le do pravnomočne odločitve glede azilnega postopka.

B.3. Relevantno pravo

****
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije – ZIntPK
(Uradni list RS, št. 69/11-UPB2)

4. člen
(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. »korupcija« je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.

13. člen
(pristojnost komisije ob sumu korupcije ali drugih kršitev)

(5) Po končanem postopku komisija izda načelno mnenje ali ugotovitve o konkretnem primeru. Načelna mnenja in ugotovitve komisije po tem členu ne pomenijo odločanja o kazenski, prekrškovni, odškodninski, disciplinski ali drugi odgovornosti pravne ali fizične osebe in nimajo oblike upravne odločbe. V načelnih mnenjih in ugotovitvah komisija lahko obdeluje osebne podatke posameznika, in sicer ime, priimek, funkcijo, položaj in zaposlitev.
(6) Načelna mnenja komisije vsebujejo zlasti prikaz in opredelitev komisije do sistemskih pomanjkljivosti, neskladij in problemov ter predloge za izboljšanje stanja. Ugotovitve komisije o konkretnem primeru vsebujejo zlasti opis dejanskega stanja, oceno ravnanja s pravnega vidika, z vidika krepitve integritete javnega sektorja ter z vidika korupcijskih tveganj in v primeru ugotovljenih nepravilnosti ali tveganj pojasnilo, kakšno bi bilo dolžno ravnanje.

Zakon o kazenskem postopku – ZKP
(Uradni list RS, št. 32/07-UPB4)

XXXI. poglavje
POSTOPEK ZA IZROČITEV OBDOLŽENCEV IN OBSOJENCEV
530. člen

(1) Minister, pristojen za pravosodje, izda odločbo, s katero izročitev dovoli ali ne dovoli. Lahko izda tudi odločbo, da se izročitev odloži zaradi tega, ker teče zoper tujca, katerega izročitev se zahteva, pri domačem sodišču kazenski postopek zaradi kakšnega drugega kaznivega dejanja ali ker prestaja tujec kazen v Republiki Sloveniji.

(2) Minister, pristojen za pravosodje, ne dovoli izročitve tujca, če uživa ta v Republiki Sloveniji pravico pribežališča, če gre za politično ali vojaško kaznivo dejanje ali če ne obstaja mednarodna pogodba z državo, ki zahteva njegovo izročitev. Izročitev lahko zavrne, če gre za kazniva dejanja, za katera je v domačem zakonu predpisana kazen zapora do treh let, ali če je tuje sodišče izreklo kazen odvzema prostosti do enega leta.

Zakon o splošnem upravnem postopku – ZUP
(Uradni list RS, št. 24/06-UPB, 105-06-ZUS-1, 126/07 in 65/08)

4. Rok za odločbo
222. člen

(1) Kadar se začne postopek na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke, pa pred odločitvijo ni potreben poseben ugotovitveni postopek, mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki čimprej, najpozneje pa v enem mesecu od dneva, ko je prejel popolno vlogo za začetek postopka, oziroma od dneva, ko je bil začet postopek po uradni dolžnosti. V drugih primerih, ko se začne postopek na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke, mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki najpozneje v dveh mesecih.

(2) Če stranka vloži vlogo, ki je nepopolna in jo po pozivu dopolni, začne teči rok iz prejšnjega odstavka od dne, ko je organ prejel dopolnitev vloge.

(3) Rok iz prvega odstavka tega člena ne teče v času, ko je postopek prekinjen po 153. členu tega zakona, in v primerih iz desetega odstavka 82. člena tega zakona.

(4) Če pristojni organ, zoper katerega odločbo je dovoljena pritožba, ne izda odločbe in je ne vroči stranki v predpisanem roku, ima stranka pravico do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen.

****

Komisija je predmetni postopek začela na podlagi prijave, prejete v času veljave ZIntPK, ravnanje uradne osebe, ki naj bi bilo koruptivno, je bilo sicer storjeno v času veljave Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju: ZPKor), pri čemer je potrebno pojasniti, da sta bili opredelitvi pojma korupcije enaki tako po ZPKor kot tudi ZIntP, zato se Komisija v nadaljevanju opredeljuje do koruptivnega ravnanja, kot ga ureja ZIntPK, upoštevajoč, da je bil postopek začet na podlagi prijave z dne 29. 6. 2011, torej v času veljave ZIntPK.

Da lahko govorimo o koruptivnem ravnanju, morata biti izpolnjena dva elementa in sicer:
– kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb, in
– da je povod kršitve dolžnega ravnanja neposredno ali posredno obljubljena, ponujena ali dana oziroma zahtevana, sprejeta ali pričakovana korist za uradno oziroma odgovorno osebo ali za koga drugega.

Glede na to, da ZIntPK ne zahteva protipravne oziroma nedovoljene koristi, temveč zgolj korist, je pri tem odločilnega pomena, da zakonski pojem povod, ki je izražen z besedno zvezo »zaradi (…) koristi zase ali za drugega«, ni povezan z naklepom, namenom ali voljo posameznikov (teh elementov Komisija ni pristojna niti ugotavljati, niti presojati), ampak zanj zadostuje ugotovljen objektivni obstoj koristi oziroma neposredne ali posredne obljube, zahteve, ponudbe ali pričakovanja koristi.

B.4. Ocena ugotovljenih dejstev z vidika relevantnega prava

V obravnavanem primeru je mogoče ugotoviti, da je minister za pravosodje kot uradna oseba kršil dolžno ravnanje, s tem ko v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu z določili ZUP ni izdal/podpisal upravne odločbe, ampak je sprejel odločitev, za kar, glede na ugotovljeno dejansko stanje, po mnenju Komisije ni bilo pravne podlage. V kolikor je minister, kot pristojna uradna oseba za izdajo odločbe o izročitvi obsojene osebe tuji državi, ocenil, da pogoji za izročitev IME PRIIMEK iz 530. člena ZKP niso izpolnjeni, bi moral izdati odločbo, s katero izročitve ne bi dovolil.

V skladu z drugim odstavkom 530. člena ZKP minister izročitve tujca ne dovoli, če je izpolnjen eden od naslednjih taksativno naštetih pogojev:
– če tujec uživa v Republiki Sloveniji pravico pribežališča,
– če gre za politično ali vojaško kaznivo dejanje ali
– če ne obstaja mednarodna pogodba z državo, ki zahteva tujčevo izročitev.

Potem, ko je Ministrstvo za pravosodje pridobilo podatek o tem, da je postopek o priznanju azila IME PRIIMEK pravnomočno zaključen in da imenovanemu azil ni bil priznan, so bili po mnenju strokovne službe Ministrstva za pravosodje izpolnjeni vsi pogoji za izdajo odločbe o izročitvi, na kar je bil opozorjen tudi minister za pravosodje, ki pa odločbe ni želel izdati/podpisati, ampak je potem, ko ga je pooblaščenec IME PRIIMEK po e-pošti seznanil, da bo zoper odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije vložil ustavno pritožbo, odredil, da se z odločitvijo o izročitvi počaka do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije, čeprav za to ni bilo pravne podlage. Minister za pravosodje pa odločbe ni izdal niti potem, ko Ustavno sodišče Republike Slovenije ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo z utemeljitvijo, da ne gre niti za kršitev človekovih pravic, ki bi imela hujše posledice za pritožnika, niti ne gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki bi presegalo pomen konkretne zadeve, ampak je odločil, da bo o izročitvi odločeno šele, ko se bo o tem konkretnem primeru izreklo še Evropsko sodišče za človekove pravice. Navedbe osebe, s katero je Komisija opravila razgovor, izkazujejo, da je predmetni postopek odstopal od ostalih upravnih postopkov glede izročitve tujca drugi državi, saj so bili le-ti končani v roku enega tedna, predmetni postopek pa je zaradi neizdaje določbe odstopal tudi od ostalih postopkov, v katerih je dr. Lovro Šturm kot minister za pravosodje že izdal odločbo o (ne) izročitvi tujca drugi državi.

Po mnenju Komisije s pravnomočno zaključitvijo upravnega postopka glede priznanja azila ni več pravne ovire, ki bi ministru za pravosodje preprečevala izdajo upravnega akta/odločbe (tako tudi npr. sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr.št. I Up 1049/2001, z dne 8. 5. 2002: »Zakon o azilu predvideva dve vrsti odločb, ki preprečujeta izročitev, in sicer odločbo o priznanju azila in odločbo o dovolitvi zadrževanja v državi«). Glede na to, da minister za pravosodje nima diskrecijske pravice pri ne dovolitvi izročitvi tujca (izročitev lahko zavrne le v primerih, ki jih zakon izrecno določa), bi po mnenju Komisije moral odločiti glede izročitve IME PRIIMEK tuji državi, potem ko je prejel obvestilo pristojnega okrožnega sodišča, da so izpolnjeni pogoji za izročitev, odločiti pa bi moral v roku, ki ga določa ZUP, in sicer v 30 dneh, saj gre za skrajšani ugotovitveni postopek. V kolikor se prizadeta stranka z odločitvijo ne bi strinjala, bi imela možnost vložitve tožbe pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije. Resda odločitev ministra za pravosodje ne zadrži izvršitve izpodbijanega akta, vendar bi stranka ob vložitvi tožbe v skladu z 32. členom Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06) lahko predlagala odložitev izvršitve izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe.

Komisija je nadalje ugotovila, da je uradna oseba s tem, ko ni izdala/podpisala odločbe o izročitvi IME PRIIMEK tuji državi, tej osebi omogočila korist, pri čemer Komisija poudarja, da ni ugotovila, da bi uradna oseba zahtevala ali sprejela koristi zase oziroma bi ji bila korist obljubljena, ponujena ali dana, zaradi zgoraj opisanega ravnanja lahko govorimo le o pričakovani koristi osebe, ki bi morala biti izročena tuji državi. Potem, ko odločba v zakonskem roku ni bila izdana oziroma je uradna oseba niti ni nameravala izdati, je IME PRIIMEK imel določeno korist, saj zaradi ne ravnanja uradne osebe ni bil izročen tuji državi, s čimer se je izognil prestajanju kazni zapora, ki mu je bil določen s pravnomočno tujo sodno odločbo.

Na podlagi vsega navedenega je mogoče ugotoviti, da je minister za pravosodje kot uradna oseba kršil dolžno ravnanje in s svojim (ne) ravnanjem omogočil korist drugi osebi. Kot predstojnik državnega organa bi moral minister storiti vse, da v celoti sledi načelu zakonitosti in da posamezni postopki v ničemer ne odstopajo od drugih, vsebinsko istih/podobnih postopkov. Neizvršitev zakonske določbe, ki upoštevajoč okoliščine obravnavanega primera, ne dopušča diskrecije, lahko slabi ugled celotnega organa in lahko pomeni negativno sporočilo za javne uslužbence, ki svoje naloge izvršujejo v skladu z načelom zakonitosti in strokovnosti.

Komisija se zaveda, da obravnavano vprašanje izročitve tujca drugi državi pomeni poseg v njegove človekove pravice in da dr. Lovro Šturm kot nekdanji sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije posebno skrbnost posveča prav področju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vendar meni, da bi v obravnavanem primeru dr. Lovro Šturm kot minister za pravosodje moral spoštovati določila ZKP in ZUP ter hkrati slediti priporočilom/opozorilom strokovne službe. Kot minister za pravosodje, pooblaščen za odločitev o dovolitvi oziroma ne dovolitvi izročitve tujega državljana, bi z upravno odločbo moral odločiti glede izročitve tujca drugi državi, predvsem, ker je bilo dejstvo, ki je ministru v določenih pogojih dopuščalo, da ne dovoli izročitve, že pravnomočno ugotovljeno.

Pripravila:
Romana BERČIČ, pomočnica koordinatorja nadzora in preiskav

***

2. Komisija je dne 20. 12. 2011 prejela odgovor dr. Lovra Šturma, ki mu je dodan tudi odgovor mag. Matevža Krivica. Oba odgovora sta skladno z osmim odstavkom 13. člena ZIntPK objavljena skupaj s temi ugotovitvami v ločenem dokumentu.

***

3. Po obravnavi odgovora dr. Lovra Šturma je Komisija na seji dne 2. 2. 2012 soglasno sprejela naslednje UGOTOVITVE V KONKRETNEM PRIMERU:

Komisija ocenjuje, da na podlagi prejetih pojasnil in mnenj dr. Lovra Šturma in mag. Matevža Krivica v konkretnem primeru ni potreb po spremembi osnutka zaključnih ugotovitev Komisije v delu, ki prikazuje dejansko stanje v tem primeru.

Kar se tiče ocene dejanskega stanja, pa Komisija glede na navedbe v odgovoru izpostavlja naslednje KONČNE UGOTOVITVE V KONKRETNEM PRIMERU:

Minister za pravosodje dr. Lovro Šturm je bil ob doslednem spoštovanju določb ZKP (čl. 530) in ZUP (čl. 222) dolžan sprejeti odločitev o (ne)izročitvi IME PRIIMEK Republiki Srbiji. Minister pa od 11. 5. 2007 (takrat je ministrstvo od Okrožnega sodišča v Kranju prejelo dokumentacijo, iz katere je bilo razvidno, da so izpolnjeni pogoji za izročitev PRIIMEK tuji državi) pa do izteka mandata ministra 21.8.2008, o zadevi ni odločil. Tovrstni postopki se na ministrstvu za pravosodje vodijo kot enostavnejši postopki po ZUP in se v njih odloča v mesecu dni. Ministrovo ravnanje v tem primeru je odstopalo od utečenih postopkov v takšnih primerih, na to pa je bil s strani strokovne službe večkrat opozorjen. Ministrovo ravnanje je zato ustvarilo videz arbitrarnosti, v strogo pravnem smislu pa je pomenilo kršitev dolžnega ravnanja, kot ga predvidevata ZKP in ZUP.

Komisija pri tem ni potrdila, da bi do kršitve dolžnega ravnanja prišlo zaradi zagotovitve koristi v smislu definicije korupcije po prvem odstavku 4. člena ZIntPK.

Ne glede na navedeno pa komisija meni, da bi v obravnavanem primeru dr. Lovro Šturm kot minister za pravosodje moral spoštovati določila ZKP in ZUP ter hkrati slediti priporočilom/opozorilom strokovne službe ministrstva. Minister se je na opozorila strokovne službe najprej odzval s pojasnilom, da odločitve ne bo sprejel do odločitve Ustavnega sodišča RS, po odločitvi USRS pa je navajal, da odločitve ne bo sprejel do odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice. Pri tem minister dr. Lovro Šturm svoje odločitve nikoli ni podrobneje utemeljil ali pojasnil.

Če je imel minister v konkretnem primeru utemeljene razloge, zaradi katerih se je odločil, da ne bo sledil zakonski normi, bi jih bil dolžan – zaradi zaščite integritete delovanja ministrstva – strokovni službi podrobno vsebinsko pojasniti. Strokovni službi je bilo pojasnjeno zgolj, da je minister nekdanji ustavni sodnik in nekdanji predsednik ustavnega sodišča, kar ni vsebinska pojasnitev.

Minister bi moral – najmanj navznoter (ministrstvo), po potrebi pa tudi navzven (splošna javnost) – svoje ravnanje pojasniti oziroma vsebinsko utemeljiti razloge, zakaj ne ravna strogo po črki zakona. S tem bi svojo odločitev, da ne sprejme odločitve o izročitvi IME PRIIMEK, napravil transparentno in zanjo prevzel odgovornost, kar je pričakovano ravnanje najvišjih funkcionarjev izvršilne oblasti v državi. Tako pa je ravnanje ministra ostalo nepojasnjeno in netransparentno, kar v prvi vrsti negativno vpliva na zaupanje strokovnih služb ministrstva v objektivnost in nepristranskost predstojnika, s tem pa postane ogrožena integriteta ministrstva v celoti.

Poleg tega se Komisija v nadaljevanju opredeljuje le še do navedb o zakonitem ravnanju dr. Lovra Šturma (iz odgovora na osnutek ugotovitev Komisije) in sicer v delu, ki zadeva t.i. pogojno pravnomočnost. Odločbi Ustavnega sodišča Republiki Sloveniji št. Up 44-98, z dne 13. 10. 1999 in Up-373/00, z dne 22. 2. 2001, na kateri se sklicuje dr. Lovro Šturm, obravnavata primera o razveljaviti oziroma odpravi sodne in upravne odločbe potem, ko je bil zakon, na katerega sta se opirali ti odločitvi, razveljavljen. V primeru IME PRIIMEK pa ne moremo govoriti o takšnem dejanskem stanju. Zoper pravnomočno odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je bila sicer vložena pravočasna ustavna pritožba, vendar pa ne gre za morebitno učinkovanje na že pravnomočno urejeno pravno razmerje, saj v okviru reševanja ustavne pritožbe zakon ali del zakona ni bil razveljavljen, niti ni bil razveljavljen v okviru reševanja morebitne druge ustavne pritožbe. Kot pa je že omenjeno zgoraj, v primeru IME PRIIMEK ustavne pritožbe Ustavno sodišče RS ni sprejelo v obravnavo.
Komisija je odločala v sestavi: mag. Goran Klemenčič, predsednik, Rok Praprotnik, namestnik predsednika in dr. Liljana Selinšek, namestnica predsednika.

Odločitev je bila sprejeta: soglasno.

Rok Praprotnik
NAMESTNIK PREDSEDNIKA

Komisija za preprečevanje korupcije se je odločila, da Vlado RS in druge pristojne organe obvesti o doslej ugotovljenih dejstvih in zaznavah v zvezi s TEŠ 6 iz naslednjih razlogov: Prvič – ker je nujno, da Vlada RS zagotovi, da pristojna ministrstva oziroma organi v njeni pristojnosti sprejmejo in argumentirajo odločitve, s katerimi se odlaša vrsto let, čeprav so po mnenju komisije ključne za zakonito in transparentno izvedbo projekta in razpolaganje z obsegom javnih sredstev, kot je predviden v primeru TEŠ 6. Drugič – ker je nujno, da se Vlada RS, pristojna ministrstva in Agencija za upravljanje kapitalskih naložb opredelijo do ugotovitev obstoječih revizij projekta in sprejmejo ustrezne ukrepe za sanacijo ugotovljenih nepravilnosti in za zmanjševanje tveganj za njihovo ponovitev. Tretjič – ker komisija (brez ugotavljanja individualne odgovornosti – za to po ZPKor ni pristojna) nedvoumno ugotavlja, da je bil projekt, če upoštevamo izjemno velike vložke javnega denarja in s tem povezana korupcijska tveganja ter tveganja za smotrno porabo javnih sredstev, zasnovan in izveden netransparentno, ob pomanjkljivem nadzoru in obremenjen s političnimi in lobističnimi vplivi, zaradi česar so bila (in so še) v povezavi s projektom podana visoka tveganja za korupcijo ter nasprotje interesov.

Komisija za preprečevanje korupcije Vladi RS in AUKN posredovala Vmesne ugotovitve in stališče v zvezi s projektom Blok 6 – Termoelektrarna Šoštanj.

Komisija za preprečevanje korupcije je 20. 1. 2012 prejela pisanje g. Borisa Šuštaršiča, ki ga je podpisal kot predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (v nadaljevanju NSIOS) in v katerem skupaj s sopodpisanim g. Goranom Kusturo zahteva umik ocene korupcijske izpostavljenosti FIHO. Komisija je v svojem odgovoru g. Šuštaršiču ponovno poudarila, da trdno stoji za vsemi ugotovitvami iz ocene, ki jo je pripravila v skladu s svojimi pristojnostmi.

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija) je 20. 1. 2012 prejela pisanje g. Borisa Šuštaršiča, ki ga je podpisal kot predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (v nadaljevanju NSIOS) in v katerem skupaj s sopodpisanim g. Goranom Kusturo zahteva umik ocene korupcijske izpostavljenosti FIHO. Komisija je v svojem odgovoru g. Šuštaršiču ponovno poudarila, da trdno stoji za vsemi ugotovitvami iz ocene, ki jo je pripravila v skladu s svojimi pristojnostmi.

Na četrtkovi seji (16. 2. 2012) je senat Komisije za preprečevanje korupcije sprejel osnutek ugotovitev v postopkih glede TEŠ 6. Ugotovitve se nanašajo na sume kaznivih dejanj, na ugotovljena nasprotja interesov in kršitev določb o lobiranju ter neodzivnost dela določenih državnih organov v preteklosti. V povezavi s projektom TEŠ 6 je komisija predvsem v zadnjih mesecih opravila okoli 50 uradnih dejanj in aktivno sodelovala z drugimi pristojnimi organi, med njimi tudi z Nacionalnim preiskovalnim uradom.

Na seji 16. 2. 2012 je senat Komisije za preprečevanje korupcije sprejel osnutek ugotovitev v postopkih glede TEŠ 6. Ugotovitve se nanašajo na sume kaznivih dejanj, na ugotovljena nasprotja interesov in kršitev določb o lobiranju ter neodzivnost dela določenih državnih organov v preteklosti. V povezavi s projektom TEŠ 6 je komisija predvsem v zadnjih mesecih opravila okoli 50 uradnih dejanj in aktivno sodelovala z drugimi pristojnimi organi, med njimi tudi z Nacionalnim preiskovalnim uradom.

Na podlagi 18. člena ZIntPK (Uradni list RS št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo) in 17. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 66/10) sklicujem 5. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 16.2. 2012, ob 10.00 uri v prostorih Komisije, z naslednjim dnevnim redom:
 
1. Potrditev zapisnika 3. in 4.seje senata komisije
2. Obravnava uradnih zaznamkov o zaključku postopka
3. Obravnava zaključnih ugotovitev primera
4. Obravnava pobud
5. Razgovor z vabljeno osebo
6. Razno

Komisija za preprečevanje korupcije
Goran Klemenčič
predsednik

Rezultati obširne raziskave zgolj dodatno potrjujejo dejstvo, na katerega tudi Komisija za preprečevanje korupcije intenzivno opozarja – namreč, da je problem korupcije sistemski problem tako Slovenije kot Evrope in da v preteklosti ni bilo storjenega dovolj za njegovo priznanje in omejevanje.

S koncem januarja se je iztekel rok za poročanje o premoženjskem stanju, ki po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije zavezuje skoraj 10.000 zavezancev. Trenutno na Komisiji za preprečevanje korupcije pospešeno poteka verificiranje izpolnjenih obrazcev z odčitavanjem črtne kode in vnašanje v skupno evidenco, ki bo zaključeno v prihajajočih tednih. Na ta način bo komisija prvič po osmih letih na enem mestu združila celovite in točne podatke o premoženjskem stanju zavezancev v elektronski obliki.

Bratislava – Več tisoč Slovakov je konec tedna protestiralo v prestolnici in zahtevalo odstop nekaterih najvišjih politikov, ki so domnevno vpleteni v korupcijo. Organizatorji že tretjega protikorupcijskega protesta letos so izrazili nove zahteve, vključno z odstopom predsednika vrhovnega sodišča Stefana Harabina.

Na podlagi 18. člena ZIntPK (Uradni list RS št. 69/11-uradno prečiščeno besedilo) in 17. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 66/10) sklicujem 4. sejo senata Komisije za preprečevanje korupcije, dne 13.2. 2012, ob 11.00 uri v prostorih Komisije, z naslednjim dnevnim redom:
 
1. Obravnava zahteve za izločitev člana senata komisije v zadevi številka 06216-1/2012

Komisija za preprečevanje korupcije
Rok Praprotnik

Namestnik predsednika

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) je v začetku februarja 2012 predstavil pomembne organizacijske spremembe in novosti v načinu dela. Namen nove organizacijske strukture in preiskovalnih postopkov je osredotočanje na prednostne aktivnosti ter povečanje učinkovitosti in kakovosti preiskav urada OLAF.

Komisija za preprečevanje korupcije še ni videla dokumenta OLAF-a z zaključnimi ugotovitvami v primeru Thaler, iz njihovega sporočila za javnost pa izhaja, da je OLAF primer zaključil zato, ker ni mogel pridobiti ključnih informacij in zaslišati vseh prič. Gre za najslabši možni zaključek vsakega postopka, ker vsebinskega epiloga ni. Kot je znano, je komisija naslednji dan po tem, ko so posnetki srečanj med novinarji in takratnim evropskim poslancem prišli v javnost, z Zoranom Thalerjem opravila razgovor ter pridobila nekatere dodatne informacije in dokazila, nato pa primer še isti dan odstopila v nadaljnji postopek državnemu tožilstvu in NPU.

Komisija za preprečevanje korupcije še ni videla dokumenta OLAF-a z zaključnimi ugotovitvami v primeru Thaler, iz njihovega sporočila za javnost pa izhaja, da je OLAF primer zaključil zato, ker ni mogel pridobiti ključnih informacij in zaslišati vseh prič. Gre za najslabši možni zaključek vsakega postopka, ker vsebinskega epiloga ni.

Britanski lobisti, sindikati in interesne skupine, ki želijo vplivati na vladno politiko, se bodo morali v prihodnje vpisati v uradni register. Lobisti, ki se ne bodo vpisali v register, bodo kaznovani z visokimi globami ali celo zaporno kaznijo.

Komisija za preprečevanje korupcije za zavezance lokalnih skupnosti, ki še nimajo izdelanega načrta integritete, 14. februarja 2012 organizira delavnico za pripravo oziroma izdelavo načrta integritete.

Mednarodna nogometna zveza FIFA je zaradi več škandalov, povezanih s podkupovanjem in goljufijami, za svojo matično državo Švico postala navdih za novo protikorupcijsko zakonodajo.

Izšla je enajsta številka KPK Vestnika, v katerem vas obveščamo o aktualnih dogodkih in dejavnostih Komisije za preprečevanje korupcije, med drugim o nominaciji dveh projektov za nagrado Združenih narodov s področja odličnosti v javni upravi, zasnovanih na komisiji, novo sprejetem »netipičnem« Kodeksu ravnanja uslužbencev in sodelavcev komisije ter o načrtih strožjega in sistematičnega nadzora nad kršitvami omejitev poslovanja, ki ga bo komisija izvajala v prihajajočih mesecih.

Osrednjo temo smo tokrat namenili pregledu dela Komisije za preprečevanje korupcije v preteklem letu, ki ga je zaznamovalo precej sprememb, tako po vsebini, kot tudi načinu dela, pojasnjujemo tudi, zakaj načelna mnenja niso več osrednja prioriteta našega dela.

Še vedno vas vabimo, da s svojimi kritikami, pohvalami in pripombami, ki jih pošljite na e-mail, sodelujete pri ustvarjanju prihajajočih številk KPK Vestnika.

Arhiv prejšnjih številk KPK Vestnika najdete tukaj.

Sklic seje senata komisije

Ko je nova ekipa pred dobrim letom dni prevzemala vodenje Komisije za preprečevanje korupcije, smo med drugim javno zapisali, da nov normativni okvir in sveža vodstvena ekipa predstavljata priložnost, da se v Sloveniji dokončno uveljavi verodostojna neodvisna strokovna institucija, ki bo gonilna sila dviga integritete javnega sektorja, krepitve institucij pravne države in učinkovitejšega omejevanja korupcije. Sploh, ker ne gre prezreti, da ima Slovenija tako institucijo že osem let. Ob večletni zgodovini se lahko upravičeno vpraša-mo o dodani vrednosti institucije, ki s(m)o jo ustanovili na vztrajanje mednarodnih organizacij.

Mestna občina Ljubljana je, po poročanju medijev, javno komentirala poziv Komisije za preprečevanje korupcije, da naj se Mestni svet MOL in svet zavoda Lekarna Ljubljana (LL) izrečeta o posledicah za ugled položaja direktorja LL in za ugled samega zavoda LL, ker ga vodi oseba, ki ji je bil odvzet magistrski naslov. Mestna občina Ljubljana je javnosti sporočila, da je “bil dopis komisije naslovljen na mestni svet in ne na mestne svetnike, kar pomeni, da je župan kot predsedujoči mestnemu svetu prejemnik dopisa”.

Bruselj – Pod okriljem Evropske komisije (EK) se je 26. januarja 2012 prvič sestala 17-članska strokovna skupina EK za boj proti korupciji, v katero je bil 2. decembra 2011 imenovan Goran Klemenčič, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije.

Komisija za preprečevanje korupcije bo v prihodnjih mesecih okrepila nadzor nad kršitvami zakonskih omejitev poslovanja med organi, pri katerih delujejo funkcionarji na državni in lokalni ravni, ter subjekti, s katerimi so ti funkcionarji poslovno ali sorodstveno povezani. Omejitve poslovanja so sicer urejene v 35. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Komisija za preprečevanje korupcije z zaskrbljenostjo spremlja odločitev o prenosu resornih pooblastil glede državnega tožilstva s pravosodja na notranje zadeve. Tovrstne odločitve in zakonske spremembe pomembno vplivajo ter prispevajo k bolj ali manj učinkovitemu delovanju institucij pravne države in neposredno vplivajo na (ne)zaupanje javnosti v integriteto teh organov.

Ljubljana – Društvo Ekologi brez meja je v okviru priprav na projekt Očistimo Slovenijo organiziralo Konferenco lokalnih okoljevarstvenih organizacij, kjer je s prispevkom o korupciji na lokalni ravni sodeloval tudi predstavnik Komisije za preprečevanje korupcije Iztok Suhadolnik.

Trditev v naslovu in besedilu članka “Protikorupcijska komisija se je zaprla pred javnostjo” (Dnevnik, 16. 1. 2012) ne drži, kot tudi ne podmena, da KPK zaradi majhnega števila objavljenih načelnih mnenj dela manj kot v preteklosti.

V teh dneh na Komisiji za preprečevanje korupcije beležimo povečano število vprašanj in telefonskih klicev, povezanih s prijavo premoženjskega stanja.

Komisija za preprečevanje korupcije aktivno vodi postopek v povezavi s prodajo Večera.

Uslužbenci in sodelavci Komisije za preprečevanje korupcije so na zadnjem skupnem sestanku 13. januarja 2012 soglasno potrdili Kodeks ravnanja uslužbencev in sodelavcev Komisije za preprečevanje korupcije.

V torek, 24. januarja 2012, Društvo Ekologi brez meja v okviru priprav na projekt Očistimo Slovenijo v prostorih IBM v Ljubljani organizira Konferenco lokalnih okoljevarstvenih organizacij.

Sklic seje

Po poročanju britanskega časopisa Independent naj bi James O’Shaughnessy, nekdanji visoki svetovalec britanskega premierja Davida Camerona, prekršil pravila, ki nekdanjim vladnim uslužbencem preprečujejo zlorabo internih informacij in povezav z ministri.

Yaounde: V skladu z nedavno sprejetim protikorupcijskim zakonom bodo obtožbe proti posameznikom, spoznanim za krive korupcije in poneverbe javnih sredstev padle, če le-ti vrnejo denar. Kamerunski državljani so zaskrbljeni, da bo novi zakon še bolj spodbuja korupcijo znotraj vladajoče elite.

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija) je pripravila elektronski obrazec za posredovanje podatkov o subjektih, s katerimi veljajo omejitve poslovanja. Obrazec mora biti izpolnjen za vsakega funkcionarja, ki v posameznem organu opravlja funkcijo. Ker se v praksi še vedno pojavljajo vprašanja glede spremenjenega koncepta sporočanja podatkov o subjektih, s katerimi veljajo omejitve poslovanja, želi komisija še enkrat na kratko izpostaviti bistvene novosti oziroma obveznosti.

Pooblaščena oseba Komisije za preprečevanje korupcije je pri g. Zmagu Jelinčiču Plemenitemu, ki je podajal predmetne izjave o »kupovanju« poslanskih glasov, preverila, ali lahko te izjave kakorkoli konkretizira, navede kdo in kdaj je terjal, ponujal, dal ali dobil protipravno korist v zameno za poslanski glas.

Ustavno sodišče Južnoafriške republike je sprejelo odločitev o nujnosti oblikovanja samostojnega in neodvisnega protikorupcijskega organa.

Komisija za preprečevanje korupcije za zavezance lokalnih skupnosti, ki še nimajo izdelanega načrta integritete, 20. in 24. januarja 2012 ob 10. uri organizira delavnice za pripravo oziroma izdelavo načrta integritete.

Komisija za preprečevanje korupcije za zavezance s področja šolstva, ki še nimajo izdelanega načrta integritete, 18., 19. in 27. januarja 2012 organizira delavnice za pripravo oziroma izdelavo načrta integritete.

Sklic seje

Richard J. Lipsky, vpliven newyorški lobist, obtožen v primeru podkupovalne afere, je priznal krivdo.

Na usposabljanju iz etike, ki je letos obvezno za 138 članov zakonodajne veje oblasti v ameriški zvezni državi Kentucky, bo predaval Jack Abramoff, obsojenec v primeru največjega washingtonskega lobističnega in korupcijskega škandala.

Pozdravljeni!

Izšla je deseta številka KPK Vestnika, v katerem vas ponovno obveščamo o preteklih in prihajajočih aktualnih dogodkih in dejavnostih Komisije za preprečevanje korupcije.

Tokratna osrednja tema je povolilno obarvana, saj predstavlja institute Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pomembne zaradi izpolnjevanja zakonskih obveznosti funkcionarjev ob prenehanju in nastopu funkcije.

Še vedno vas vabimo, da s svojimi kritikami, pohvalami in pripombami, ki jih pošljite na e-mail, sodelujete pri ustvarjanju prihajajočih številk KPK Vestnika.

Arhiv prejšnjih številk KPK Vestnika najdete tukaj.

Želimo vam zdravo, srečno in uspešno leto 2012!
 

Za nami so prve državnozborske volitve po tem, ko je Komisija za preprečevanje korupcije začela delati po novem Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Dobili smo 56 novih poslancev in 56 takšnih, ki ne bodo več sedeli v poslanskih klopeh. V kratkem bo potekel mandat tudi stari vladi, nastopila bo nova z novimi ljudmi na odgovornih funkcionarskih položajih. In z vsemi, starimi in novimi, se bomo v prihodnjem mesecu na določen način srečali na komisiji, saj morajo vsi na začetku in ob koncu svojega mandata poročati o premoženjskem stanju.

Stuttgartsko tožilstvo je kazensko ovadilo BW banko in odgovorne v banki v povezavi s kreditnim škandalom, v katerega je vpleten nemški predsednik Christian Wulff.

Britanska Nacionalna zdravstvena služba (NHS) je s 1. januarjem 2012 uvedla novo brezplačno anonimno linijo namenjeno žvižgačem (whistleblowers) na področju zdravstva.

Španski kraljevi zet Inaki Urdangarin bo moral zaradi domnevne vpletenosti v korupcijski škandal 6. februarja 2011 pred sodnika.

Nemški avtomobilski gigant Mercedes bo z januarjem 2012 ustavil prodajo avtomobilov Kosovu. Za to so se odločili zaradi visoke stopnje korupcije v kosovski vladi, poroča prištinski dnevnik Zeri. Časnik še navaja, da Mercedes svojih vozil na Kosovu ne bo prodajal brez javnega razpisa.

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija) trdno stoji za vsemi ugotovitvami, ki so zapisane v oceni izpostavljenosti FIHO korupcijskim in drugim tveganjem protipravnosti. Ponovno poudarja, da je postopek in izdelavo načrta integritete za FIHO začela in ga nadaljuje na podlagi odredbe, katero je odgovorna oseba in zakoniti zastopnik FIHO (zdaj žal pokojni direktor) sprejela in izvršila v skladu z zakonom in zahtevami komisije. Po zakonu je odgovorna oseba FIHO direktor FIHO. Gospod Šuštaršič ni direktor FIHO in zato ne more biti odgovorna oseba in sogovornik komisije pri izdelavi načrta integritete, ker bi to bilo v nasprotju z zakonom. Seveda pa ima gospod Šuštaršič vso pravico, da se do dela komisije javno opredeljuje, pri čemer bi od večkratnega državnega funkcionarja in svetnika Državnega sveta Republike Slovenije pričakovali, da je pri tem objektiven.

Indijski protikorupcijski aktivist Anna Hazare je začel tridnevno gladovno stavko. Zanjo se je odločil zaradi, po njegovih besedah, nezadostnih prizadevanj vlade v boju proti korupciji. Hazare si prizadeva za ostrejši protikorupcijski zakon.

Sklic seje

Po poročanju časnika Die Welt, je odvetnik nemškega predsednika Christiana Wulffa potrdil, da je bogati nemški poslovnež Egon Geerkens vpleten v dvomljive finančne posle v zvezi s 500.000 evri posojila, ki jih je Wulff, tedaj še premier, prejel leta 2008 za nakup družinske hiše.

Pojasnilo o načinu sporočanja seznamov oseb, odgovornih za javna naročila

Bruselj – Evropska komisija je sprejela dva nova programa Herkul III in Periklej 2020 za boj proti goljufijam za zaščito finančnih interesov EU do leta 2020.

Španska kraljeva družina bo prvič razkrila podrobnosti letnega proračuna, kar je posledica korupcijskega škandala, v katerega je vpleten kraljevi zet.

Rezultati raziskave, ki jo je opravila odvetniška pisarna Labaton Sucharow, kažejo, da bi več kot tri četrtine Američanov prijavilo kršitve zakona na delovnem mestu pod pogoji, da bi to lahko storili anonimno, brez strahu pred maščevanjem in če bi za to prejeli denarno nagrado.

Komisija za preprečevanje korupcije je 15. decembra 2011 v Osrednji knjižnici Celje organizirala zaključni dogodek Ustvarjalnega natečaja za osnovne šole. S slavnostno otvoritvijo likovne razstave je tudi uradno zaključen projekt, ki ga je v sodelovanju s šestimi osnovnimi šolami izvajala od julija do decembra 2011. Likovna razstava izdelkov, ki so plod dela učencev osmih razredov devetletk na temo vrednot pravičnost, poštenost, integriteta ter enakopravnost, bo v Osrednji knjižnici Celje na ogled do 15. januarja 2012. Gre za projekt, ki ga je komisija izvedla prvič.

Komisija za preprečevanje korupcije je včeraj zvečer v Osrednji knjižnici Celje organizirala zaključni dogodek Ustvarjalnega natečaja za osnovne šole. S slavnostno otvoritvijo likovne razstave je tudi uradno zaključila projekt, ki ga je v sodelovanju s šestimi osnovnimi šolami izvajala od julija do decembra 2011. Likovna razstava izdelkov, ki so plod dela učencev osmih razredov devetletk na temo vrednot pravičnost, poštenost, integriteta ter enakopravnost, bo v Osrednji knjižnici Celje na ogled do 15. januarja 2012. Gre za projekt, ki ga je komisija izvedla prvič.

Sodišče v Parizu je nekdanjemu francoskemu predsedniku Jacquesu Chiracu dosodilo dve leti pogojne zaporne kazni zaradi poneverbe in zlorabe položaja. Chirac je bil spoznan za krivega nezakonitega financiranja svoje konservativne stranke med leti 1977 in 1995, v času, ko je bil župan Pariza.

Velika Britanija se sooča s škandalom tako imenovanih »rotirajočih vrat« v katerega so vpleteni nekateri najvišji javni uslužbenci. Gre za konflikt interesov, ko ministri, uradniki in vojaški uradniki sodelujejo pri sklepanju donosnih pogodb s podjetji javnega sektorja, pri katerih se kasneje, po prenehanju funkcij, zaposlijo na visokih položajih.

Sklic seje…                     

Jutri, 15. decembra 2011, ob 18. uri bo v Osrednji knjižnici Celje (Muzejski trg 1a, Celje) otvoritev razstave likovnih del, ki jih je Komisija za preprečevanje korupcije prejela v okviru ustvarjalnega natečaja in so plod dela učencev osmih razredov devetletk ter njihovih mentorjev.

Služba Evropske komisije za javnomnenjske raziskave Eurobarometer je v svojem poročilu predstavila rezultate raziskave s področja dojemanja notranje varnosti v Evropski uniji (EU). V raziskavo, na kateri temelji novembrsko poročilo, je bilo vključenih 26.840 anketiranih – državljanov 27 članic EU, starih nad 15 let. V Sloveniji so prebivalci (poleg Romunije) med najbolj zaskrbljenimi Evropejci nad korupcijo kot grožnjo nacionalni varnosti.

Služba Evropske komisije za javnomnenjske raziskave Eurobarometer je v svojem poročilu predstavila rezultate raziskave s področja dojemanja notranje varnosti v Evropski uniji (EU). V raziskavo, na kateri temelji novembrsko poročilo, je bilo vključenih 26.840 anketiranih – državljanov 27 članic EU, starih nad 15 let. V Sloveniji so prebivalci (poleg Romunije) med najbolj zaskrbljenimi Evropejci nad korupcijo kot grožnjo nacionalni varnosti.

Bruselj – Generalni direktor Generalnega direktorata za notranje zadeve pri Evropski komisiji Stefano Manservisi je v začetku decembra predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Gorana Klemenčiča imenoval v 17-člansko strokovno skupino za boj proti korupciji.

V četrtek, 15. decembra ob 18. uri, bo v Osrednji knjižnici Celje (Muzejski trg 1a), potekala razstava vseh likovnih izdelkov, ki jih je Komisija za preprečevanje korupcije prejela v okviru ustvarjalnega natečaja in so plod dela učencev osmih razredov devetletk in učiteljev šestih šol, ki so se prijavile na natečaj.

Strasbourg – Od 5. do 9. decembra 2011 je potekalo plenarno zasedanje Skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope (GRECO). Letos mu je zadnjič predsedoval Drago Kos, bivši predsednik Komisije za preprečevanje korupcije. Kot enemu pionirjev pobude za ustanovitev in razvoj GRECO mu je namestnica generalnega sekretarja Sveta Evrope Maud De Boer-Buquicchio podelila Pro Merito medaljo za zasluge pri razvoju GRECO kot organizacije za nadzor uresničevanja instrumentov za preprečevanje korupcije.

V petek, 9. decembra 2011, so na 53. plenarnem zasedanju GRECO v Strasbourgu potekale volitve novega predsednika, podpredsednika in članov urada. Za predsednika je bil izvoljen Hrvat Marin Mrčela, podpredsednik je postal Avstrijec Christian Manquet, izvoljenih pa je bilo tudi pet članov urada: Edmond Dunga (Albanija), Slagjana Taseva (Makedonija), Helena Lišuchová (Češka), Ernst Gnaegi (Švica) in Aslan Yusufov (Ruska federacija).

Mednarodni dan boja proti korupciji, 9. december, zaznamuje obletnico podpisa Konvencije Združenih narodov proti korupciji, prvega pravno zavezujočega instrumenta za boj proti korupciji, ki je bil podpisan 9. decembra 2003 v Meridi v Mehiki. Zagovorniki boja proti korupciji po vsem svetu ta dan obeležujejo z raznimi aktivnostmi z namenom osveščati in vključiti širšo javnost v učinkovitejši boj proti korupciji in goljufijam. Ob tej priložnosti Komisija za preprečevanje korupcije opozarja, da je problem korupcije v Sloveniji resen in realen.

Komisija za preprečevanje korupcije je letos tretje leto zaporedoma organizirala javno razpravo o skupnih vrednotah in etiki v javnem prostoru. Tradicionalni dogodek, namenjen premisleku širše javnosti k razpravi o skupnih vrednotah, je potekal v dvorani Državnega sveta. Letos je bil posvečen počastitvi 20. obletnice samostojnosti Republike Slovenije ter mednarodnemu dnevu boja proti korupciji oz. Konvenciji Združenih narodov proti korupciji, ki je bila sprejeta na današnji dan leta 2003, v začetku prihodnjega leta pa bo pod enakim naslovom izdan tudi zbornik s prispevki avtorjev.

Gospodarstveniki so se na okrogli mizi, ki so jo 8. decembra 2011 organizirali Slovensko društvo ZN za trajnostni razvoj, Ekvilib Inštitut ter Združenje Manager, strinjali, da je poštenost pri poslovanju pomembna, saj med drugim vpliva tudi na konkurenčnost podjetja. Na dogodku so spregovorili o sankcioniranju nepoštenih poslovnih praks in gospodarstvenikov ter nujnosti etičnega kodeksa.

Mednarodni dan boja proti korupciji, 9. december, zaznamuje obletnico podpisa Konvencije Združenih narodov proti korupciji, prvega pravno zavezujočega instrumenta za boj proti korupciji, ki je bil podpisan 9. decembra 2003 v Meridi v Mehiki. Zagovorniki boja proti korupciji po vsem svetu ta dan obeležujejo z raznimi aktivnostmi z namenom osveščati in vključiti širšo javnost v učinkovitejši boj proti korupciji in goljufijam. Ob tej priložnosti Komisija za preprečevanje korupcije opozarja, da je problem korupcije v Sloveniji resen in realen.

»Korupcija je bolezen, ki države uničuje od znotraj,« je v svojem govoru na konferenci Transparency International ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji povedala Cecilia Malmström, evropska komisarka za notranje zadeve, in poudarila, da je pri omejevanju korupcije potrebno izkoristiti vse razpoložljive ukrepe ter možnosti.

Komisija za preprečevanje korupcije je letos tretje leto zaporedoma organizirala javno razpravo o skupnih vrednotah in etiki v javnem prostoru. Tradicionalni dogodek, namenjen premisleku širše javnosti k razpravi o skupnih vrednotah, je potekal v dvorani Državnega sveta. Letos je bil posvečen počastitvi 20. obletnice samostojnosti Republike Slovenije ter mednarodnemu dnevu boja proti korupciji oz. Konvenciji Združenih narodov proti korupciji, ki je bila sprejeta na današnji dan leta 2003, v začetku prihodnjega leta pa bo pod enakim naslovom izdan tudi zbornik s prispevki avtorjev.

Komisija za preprečevanje korupcije je po razpustu parlamenta Vlado RS in Državni zbor ter njihove funkcionarje obvestila o njihovih dolžnostih po prenehanju mandata oziroma ob morebitnem nastopu novega mandata. Obvestila so dostopna na:

Deveta številka Vestnika je tokrat izjemoma izšla teden dni kasneje kot običajno, saj smo želeli z njenim izidom obeležiti in poudariti pomembnost 9. decembra, mednarodnega dneva boja proti korupciji. Vestnik bo odslej izhajal v novi podobi, pri čemer smo se trudili upoštevati čim več vaših predlogov.                            

Mednarodni dan boja proti korupciji, 9. december, zagovorniki boja proti korupciji po vsem svetu obeležujejo z raznimi aktivnostmi z namenom osveščati in vključiti širšo javnost v učinkovitejši boj proti korupciji in goljufijam.

Chicago − Ameriško zvezno sodišče v Chicagu je nekdanjega guvernerja ameriške zvezne države Illinois Roda Blagojevicha zaradi poskusa prodaje izpraznjenega senatnega sedeža ameriškega predsednika Baracka Obame in drugih obtožb o korupciji včeraj obsodilo na 14-letno zaporno kazen.
 

Predstavniki Zavoda Ypsilon so Komisiji za preprečevanje korupcije 7. decembra podelili priznanje za vzpostavitev spletne aplikacije Supervizor za nadzor nad porabo javnih sredstev in ob tej priložnosti predstavili svoje delo.

Problem korupcije v Sloveniji je resen in realen. Ni rezultat domišljije Komisije za preprečevanje korupcije ali javnomnenjskih anket nezadovoljnega ljudstva. Je realnost tranzicije in sistematičnega podcenjevanja pomena pravne države. Posledica tega je šibkost imunskega sistema države (nadzornih, regulatornih in pravosodnih institucij), ki ni bil vzpostavljen v meri, ki jo terja tržni ekonomski model.

Generalna skupščina Združenih narodov je 9. december proglasila za mednarodni dan boja proti korupciji. Datum zaznamuje obletnico podpisa Konvencije združenih narodov proti korupciji, ki je bila sprejeta 9. decembra 2003 v Meridi, Mehika.

Slovensko društvo za trajnostni razvoj bo v sodelovanju s partnerji v četrtek, 8. decembra 2011, ob 17. uri v Cankarjevem domu pripravilo Okroglo mizo Pošteno poslovanje kot priložnost za rast in dejavnik sprememb.

Komisija za preprečevanje korupcije bo v petek, 9. decembra 2011, ob 9. uri v dvorani Državnega sveta organizirala Posvet o skupnih vrednotah in etiki v javnem prostoru. Posvet, ki ga organizira že tretje leto zapored, je namenjen počastitvi mednarodnega dneva boja proti korupciji oz. Konvencije Združenih narodov proti korupciji.

Komisija za preprečevanje korupcije vabi na Posvet o skupnih vrednotah in etiki v javnem prostoru, ki bo v petek, 9. decembra 2011, ob 9. uri v dvorani Državnega sveta (poslopje parlamenta) v Ljubljani. Posvet o skupnih vrednotah in etiki v javnem prostoru, ki ga Komisija za preprečevanje korupcije organizira že tretje leto, je namenjen počastitvi mednarodnega dneva boja proti korupciji oz. Konvencije Združenih narodov proti korupciji, ki je bila sprejeta 9. decembra 2003. Hkrati bosta decembrski posvet in zbornik z istoimenskim naslovom, ki bo izšel v začetku leta 2012, namenjena počastitvi 20. obletnice samostojnosti Republike Slovenije in spodbudi širši javnosti k premisleku o skupnih vrednotah in načinih, kako s krepitvijo integritete ter družbene odgovornosti (do teh vrednot) presegati razlike in nesoglasja, ki nas ovirajo na poti do blaginje ter družbene kohezivnosti.

Razmišljanje o korupciji kot grožnji človekovi pravici do zdravega okolja in s tem vprašanjem povezani okoljski izzivi so bili rdeča nit dogodka – okrogle mize, ki so jo 1. decembra 2011 organizirali Komisija za preprečevanje korupcije, Varuh človekovih pravic RS in nevladna organizacija Greenpeace v Sloveniji. Povod za dogodek je bilo zavedanje, da okoljska problematika terja celovite, predvsem pa skupne rešitve, ki bi doprinesle k boljši ureditvi tega področja in posledično bolj zdravemu ter človeku prijaznejšemu okolju kot pravici vsakega posameznika. Na okrogli mizi so svoje poglede ter razmišljanje, v katero smer v prihodnosti osredotočiti okoljskeaktivnosti, v izmenjavi mnenj z občinstvom predstavili Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek-Travnik, namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Rok Praprotnik in vodja Greenpeace v Sloveniji mag. Nina Štros.

Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v Bruslju 1. decembra 2011 glasoval o spremembah poslovnika glede Kodeksa ravnanja za poslance Evropskega parlamenta v primeru finančnih interesov in nasprotjih interesov.

Razmišljanje o korupciji kot grožnji človekovi pravici do zdravega okolja in s tem vprašanjem povezani okoljski izzivi so bili rdeča nit dogodka – okrogle mize, ki so jo 1.12.2011 organizirali Komisija za preprečevanje korupcije, Varuh človekovih pravic RS in nevladna organizacija Greenpeace v Sloveniji. Povod za dogodek je bilo zavedanje, da okoljska problematika terja celovite, predvsem pa skupne rešitve, ki bi doprinesle k boljši ureditvi tega področja in posledično bolj zdravemu ter človeku prijaznejšemu okolju kot pravici vsakega posameznika.

Transparency International (TI), krovna organizacija nevladne organizacije Društva Integriteta, je 1. decembra 2011 objavila indeks zaznave korupcije za leto 2011 (CPI). Gre za vsakoletno raziskavo, ki meri zaznavo stopnje korupcije v javnem sektorju v posamezni državi.

Sklic seje

Komisija za preprečevanje korupcije je v sodelovanju s Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa, Uradom Vlade RS za enake možnosti, Inšpektoratom RS za delo in Inštitutom za varovanje zdravja 29. novembra 2011 organizirala Delovni posvet o absentizmu, diskriminaciji, trpinčenju in korupciji v javnem sektorju.

Komisija za preprečevanje korupcije je v sodelovanju s Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa, Uradom Vlade RS za enake možnosti, Inšpektoratom RS za delo in Inštitutom za varovanje zdravja organizirala Delovni posvet o absentizmu, diskriminaciji, trpinčenju in korupciji v javnem sektorju. Pod sloganom »Skupaj razvijamo znanje za krepitev zdravja in integritete v javnem sektorju« so organizatorji delovnega posveta združili multidisciplinarna znanja in izkušnje za proaktiven pristop k obvladovanju absentizma, diskriminacije, trpinčenja in korupcije v javnem sektorju.

Letošnji dobitnik nagrade za integriteto, ki jo že enajsto leto podeljuje Transparency international (TI), je kamerunski kardinal Christian Tumi.

V torek, 29. novembra 2011, ob 9. uri bo v konferenčni dvorani Komisije za preprečevanje korupcije (vhod: Dunajska 58) potekal delovni posvet o absentizmu, diskriminaciji, trpinčenju in korupciji v javnem sektorju ter možnostih za razvoj proaktivnega pristopa pri obvladovanju opisane problematike s pomočjo načrta integritete. Posvet organizira Komisija za preprečevanje korupcije skupaj s Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa, Uradom Vlade RS za enake možnosti, Inšpektoratom RS za delo in Inštitutom za varovanje zdravja. Vabimo vas na fototermin, ki bo potekal ob začetku dogodka. Po fototerminu bo izjavo v vsebinski povezavi z dogodkom podal pomočnik predsednika, mag. Bećir Kečanović, prav tako pa je po predhodnem dogovoru možno posvet spremljati v celoti.
 

Po novem lahko s pomočjo interaktivnega zemljevida preverite, kje v svetu in v katerih panogah so korupcijska dejanja najpogostejša. Gre za novo zbirko podatkov z vsemi primeri korupcijskih dejanj, ki so jih organi Združenih držav Amerike obravnavali in obsodili po sprejetju Zakona o tujih korupcijskih dejanjih (FCPA – Foreign Corrupt Practices Act).

Združeni narodi pozivajo k predložitvi nominacij za UNPSA 2012, najbolj prestižno mednarodno tekmovanje za priznanja za odličnost na področju javne uprave.

V prostorih Komisije za preprečevanje korupcije je 16. novembra 2011 potekal izbor izdelkov učencev osnovnih šol, ki so se prijavile na Ustvarjalni natečaj Komisije za preprečevanje korupcije. Namen natečaja je bil osnovnošolce vzpodbuditi k razmišljanju o vrednotah, kot so pravičnost, poštenost, integriteta in enakopravnost posameznika ter družbe kot celote. Med skupno 49 izdelki šestih osnovnih šol je natečajna komisija izbrala trinajst najbolj izvirnih.

»Ratifikacija konvencije je jasen pokazatelj mednarodni skupnosti, da smo odločeni preprečiti in kazensko preganjati korupcijo,« je v izjavi za javnost ob podpisu ratifikacije, 10. novembra 2011, zapisal Alan Shatter, irski minister za pravosodje, enakopravnost in obrambo (na fotografiji).

Dne 23.4.2011 je pričel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur.l. RS, št. 26/2011, dalje ZIntPK-A), ki je na novo uredil institut omejitev poslovanja, dne 4.6.2011 pa Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur.l. RS, št. 43/2011, dalje ZIntPK-B), ki je spremenjeni določbi prvega in drugega odstavka 35. člena ZIntPK še nekoliko preciziral.

Komisija za preprečevanje korupcije je od 15. do 17. novembra 2011 na študijskem obisku gostila delegacijo črnogorske uprave za boj proti korupciji.

»Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja« (Ustava Republike Slovenije, 72. člen). Komisija za preprečevanje korupcije, Varuh človekovih pravic RS in nevladna organizacija Greenpeace v Sloveniji vas vabimo na Okroglo mizo z naslovom »Korupcija kot grožnja človekovi pravici do zdravega okolja«, ki bo v četrtek, 1. decembra 2011, ob 14. uri v dvorani Komisije za preprečevanje korupcije na naslovu Dunajska 58 v Ljubljani.

Enota podpredsednika Svetovne banke za integriteto (INT) in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) sta v novembru 2011 podpisala nov dogovor, ki utrjuje okrepljeno operativno sodelovanje. Gre za prvi korak k tesnejšemu sodelovanju med obema službama, ki sta ga vodstvi OLAF in INT dorekli maja 2011 v Washingtonu v okviru Konference mednarodnih preiskovalcev.

Komisija za preprečevanje korupcije, Varuh človekovih pravic RS in nevladna organizacija Greenpeace v Sloveniji vas vabimo na Okroglo mizo z naslovom »Korupcija kot grožnja človekovi pravici do zdravega okolja«, ki bo v četrtek, 1. decembra, ob 14. uri v dvorani Komisije za preprečevanje korupcije na naslovu Dunajska 58 v Ljubljani. Na okrogli mizi vam želimo predstaviti naš pogled na ključne okoljske izzive in možne rešitve, ki lahko doprinesejo k boljši ureditvi tega področja in posledično k bolj zdravemu in človeku prijaznejšemu okolju kot pravici vsakega posameznika.
 

Organizacija Transparency International (TI) je objavila Indeks nagnjenosti k dajanju podkupnin (BPI) za leto 2011. Lestvica razvršča 28 vodilnih gospodarstev sveta glede na verjetnost, da korupcija v njihovih podjetjih predstavlja sestavni del sklepanja poslov ali drugače, v katerih državah se korupcija v podjetjih pojavlja najpogosteje. Rezultati temeljijo na raziskavi, ki je zajela 3016 poslovnežev, ki so kakorkoli poslovali v teh državah. Na vrhu lestvice sta Kitajska in Rusija.

S problemom financiranja političnih strank v Sloveniji je približno tako, kot z globalnim reševanjem problema segrevanja ozračja. Obstaja precejšnje strinjanje, da sedanje stanje ni dobro, da je treba ukrepati in nekaj storiti. Ko pa je treba sprejeti rešitev in napraviti korak naprej, pa nikoli ni pravega strinjanja, v katero smer naj gre ta korak, kako dolg naj bo in kdo ga bo naredil. Pogosto je na mizo vržen tudi argument, da zdaj preprosto ni pravi trenutek.

Tudi v novembru vas obveščamo o aktualnih dogodkih in aktivnostih Komisije za preprečevanje korupcije ter drugem mednarodnem dogajanju na področju boja proti korupciji.

TI Slovaška in Fair-play Alliance (FPA), organizacija civilne družbe za etično, transparentno in učinkovito javno upravo, sta konec oktobra 2011 javnosti predstavila portal Odprte pogodbe, ki združuje vse razpoložljive informacije o javnih naročilih na enem mestu.

Koalicija Konvencije Združenih narodov proti korupciji (UNCAC), svetovna mreža organizacij civilnih družb v boju proti korupciji, je na začetku Konference UNCAC v Maroku izpostavila ključen pomen civilne družbe v boju proti korupciji: »154 držav podpisnic UNCAC mora spoštovati glas civilne družbe v procesu izvajanja konvencije!«

Komisija ugotavlja, da nekateri subjekti zasebnega sektorja ponujajo državnim organom in drugim zavezancem za izdelavo načrtov integritete in izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta za uresničevanje Resolucije o preprečevanju korupcije v RS različne odplačne storitve na tem področju. Komisija opozarja, da morajo zakonske obveznosti v zvezi z navedenimi dokumenti oziroma ukrepi opravljati zavezanci sami, saj tako zahtevata zakon in narava teh ukrepov. Vsako odstopanje z naročanjem ali sprejemanjem odplačnih storitev bo komisija obravnavala kot kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju ZIntPK) in nesmotrno rabo javnih finančnih sredstev.

Marakeš – V Maroku se je v ponedeljek, 24. oktobra 2011 začela konferenca držav podpisnic Konvencije Združenih narodov proti korupciji. Konvencija OZN je edini univerzalni pravno zavezujoč mednarodni instrument v boju proti korupciji. Slovenija jo je ratificirala leta 2008.

Kroll, podjetje, ki se globalno ukvarja s svetovanjem podjetjem v primerih poslovnih tveganj, je izdalo letno poročilo o rezultatih raziskave s področja goljufij. V poročilu ugotavlja, da so goljufije po celem svetu v porastu, da IT vdori ostajajo resna grožnja in da se podjetja še vedno borijo z uveljavljanjem strategij za boj proti goljufijam.

Na Dunaju je 13. oktobra 2011 potekala začasna skupščina Mednarodne akademije za boj proti korupciji (IACA – International Anti-Corruption Academy), na kateri je bila vzpostavljena t. i. začasna komisija, ki bo v prehodnem obdobju vodila mednarodno organizacijo in pripravila vse potrebno za prvo generalno skupščino vseh držav pogodbenic IACA.

Evropska unija pritiska na Srbijo zaradi vseprisotne korupcije v zdravstvenem sistemu. Bruselj zahteva hitre ukrepe za učinkovito reševanje trenutnega stanja, Srbija pa si prizadeva dokazati, da so korupciji že napovedali vojno.

Uprava Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je Komisijo za preprečevanje korupcije seznanila s Priporočilom glede transparentnosti postopkov sklepanja poslov (naročila blaga in storitev,donatorstva in sponzorstva) v družbah, ki sodijo v portfelj, ki ga upravlja AUKN.

Komisija za preprečevanje korupcije in Državna revizijska komisija sta se danes srečali s tujimi veleposlaniki ter ostalimi člani diplomatskega zbora v Republiki Sloveniji. Dogodek je bil v prvi vrsti posvečen vprašanju, kako poglobiti skupno sodelovanje pri odpravljanju korupcije – med drugim tudi na področju javnih naročil, kjer pogosto sodelujejo tudi podjetja iz tujine. Poleg tega je Komisija za preprečevanje korupcije zbranim predstavila stanje na področju omejevanja korupcije v Sloveniji, načrte in aktivnosti komisije, znotraj teh podrobneje spletno aplikacijo za spremljanje izdatkov javnih institucij Supervizor.

Komisija za preprečevanje korupcije in Državna revizijska komisija sta se 10. oktobra 2011 srečali s tujimi veleposlaniki ter ostalimi člani diplomatskega zbora v Republiki Sloveniji. Dogodek je bil v prvi vrsti posvečen vprašanju, kako poglobiti skupno sodelovanje pri odpravljanju korupcije – med drugim tudi na področju javnih naročil, kjer pogosto sodelujejo tudi podjetja iz tujine. Poleg tega je Komisija za preprečevanje korupcije zbranim predstavila stanje na področju omejevanja korupcije v Sloveniji, načrte in aktivnosti komisije, znotraj teh podrobneje spletno aplikacijo za spremljanje izdatkov javnih institucij Supervizor.

Sklic seje

V torek, 11. oktobra 2011, ob 10. uri, bo v prostorih Komisije za preprečevanje korupcije potekalo srečanje predstavnikov Komisije za preprečevanje korupcije in Državne revizijske komisije s tujimi veleposlaniki ter ostalimi člani diplomatskega zbora v Republiki Sloveniji.

Jutri, 11. oktobra 2011, ob 10. uri bo v dvorani Komisije za preprečevanje korupcije na Dunajski 58 v Ljubljani potekalo srečanje Komisije za preprečevanje korupcije in Državne revizijske komisije s tujimi veleposlaniki ter ostalimi člani diplomatskega zbora v Republiki Sloveniji. Komisija za preprečevanje korupcije bo predstavila svoje delo, stanje na področju boja proti korupciji in spletno aplikacijo za spremljanje izdatkov javnih institucij Supervizor, poleg tega pa bo bo dogodek posvečen iskanju sinergij in možnosti nadaljnjega sodelovanja pri omejevanju korupcije, tudi na področju javnih naročil. Vabimo vas na fototermin, ki bo potekal neposredno ob začetku dogodka.

Razkrivanje nepravilnosti in s tem povezana zaščita dobrovernih prijaviteljev sta med glavnimi ukrepi pravne ureditve in etične infrastrukture na področju preprečevanja korupcije.

Tudi v oktobru vas obveščamo o aktualnih dogodkih in aktivnostih Komisije za preprečevanje korupcije ter drugem mednarodnem dogajanju na področju boja proti korupciji.

Ob svetovnem dnevu pravice vedeti, ki ga je demokratični svet obeleževal konec septembra, je hrvaška Transparency International (TI) izpostavila, da Hrvaška nima razloga za slavje. Odkar je bil leta 2003 sprejet Zakon o pravici do informacij, je po mnenju TI Hrvaška zamudila več priložnosti za odprtje kanalov komunikacije med javnimi organi in državljani ter s tem zmanjšanje tveganja korupcije.

Sklic seje

V sredo, 5. oktobra 2011 bo Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v svojih prostorih pripravila javni posvet pod naslovom Vpliv na konkurenčnost gospodarstva.

Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi zapisov v medijih v zadevi TEŠ 6 oziroma sprejemanjem zakona o poroštvih na lastno pobudo pričela postopek preverbe morebitnega nezakonitega lobiranja ali nespoštovanja Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije glede poročanja o lobističnih stikih.

Na Komisiji za preprečevanje korupcije jasno in odločno zavračamo trditve, ki jih je v ponedeljek, 26. septembra 2011, z več prispevki v javnost na podlagi več anonimk (istega avtorja) lansiral Žurnal24, povzeli pa tudi nekateri preostali mediji. Komisija se sicer načeloma ne opredeljuje do medijskih prispevkov, vendar ocenjujemo, da je tokrat to potrebno. Trditve o prirejanju razpisov za nove zaposlitve na komisiji, kršitvi zakona, zaposlovanju ‘svojega kadra’, nezakoniti ali vsaj neetični pretvorbi ‘kabinetnih začasnih zaposlitev’ v zaposlitve za določen čas so zavajajoče, zlonamerne in preverljivo neresnične. Na komisiji zelo resno jemljemo pravilnost in zakonitost vseh postopkov, vključno s tistimi, s katerimi iščemo naše nove sodelavce.
 

Vabimo vas na novinarsko konferenco, na kateri se bo Komisija za preprečevanje korupcije odzvala na neresnične medijske zapise o prirejenih postopkih izbora kandidatov za zasedbo delovnih mest, ki jih je razpisala v zadnjih mesecih. Poleg tega bo komisija pojasnila celoten potek izbora kandidatov za zasedbo delovnih mest v omenjenih postopkih. Dogodek bo danes, 27. septembra 2011, v razpravni sobi Komisije za preprečevanje korupcije na Dunajski 56 v Ljubljani, s pričetkom ob 13. uri.

Jutri, 28. septembra 2011 ob 12.30, bo v Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani potekal posvet Transparentno delovanje in integriteta v društvenih organizacijah.

Na Komisiji za preprečevanje korupcije jasno in odločno zavračamo trditve, ki jih je v ponedeljek, 26. septembra 2011, z več prispevki v javnost na podlagi več anonimk (istega avtorja) lansiral Žurnal24, povzeli pa tudi nekateri preostali mediji. Komisija se sicer načeloma ne opredeljuje do medijskih prispevkov, vendar ocenjujemo, da je tokrat to potrebno.

V Badnu in Laxenburgu je od 19. do 24. septembra 2011 potekala začetna konferenca dvoletnega trilateralnega projekta EACT (European Anti-Corruption Training – Evropsko protikorupcijsko usposabljanje), kjer je aktivno sodelovala tudi delegacija Komisije za preprečevanje korupcije.

Kitajska je septembra začela izvajati nov protikorupcijski program, s katerim želijo podkupljivim uradnikom onemogočiti že ustaljeno prakso bežanja pred roko zakona – (pre)enostavne pobege iz države.

Sklic seje

V Badnu (Avstrija) te dni poteka začetna konferenca dvoletnega trilateralnega projekta EACT (European Anti-Corruption Training – Evropsko protikorupcijsko usposabljanje), v katerega so vključene protikorupcijske institucije držav članic EU, schengenskega območja in Zahodnega Balkana. EACT vodijo štiri protikorupcijske institucije treh držav: avstrijski Zvezni urad za preprečevanje in boj proti korupciji, slovaški Urad za boj proti korupciji in slovenska Komisija za preprečevanje korupcije v sodelovanju z Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU).

V Badnu (Avstrija) te dni poteka začetna konferenca dvoletnega trilateralnega projekta EACT (European Anti-Corruption Training – Evropsko protikorupcijsko usposabljanje), v katerega so vključene protikorupcijske institucije držav članic EU, schengenskega območja in Zahodnega Balkana. EACT vodijo štiri protikorupcijske institucije treh držav: avstrijski Zvezni urad za preprečevanje in boj proti korupciji, slovaški Urad za boj proti korupciji in slovenska Komisija za preprečevanje korupcije v sodelovanju z Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU).

Združene države Amerike in Brazilija so 20. septembra začele z izvajanjem t. i. Partnerstva odprtih vlad (POV). Gre za novo obliko povezovanja držav v borbi proti korupciji. Šestinštirideset držav, ki so že predstavile konkretne načrte, kako zagotoviti bolj odprto vlado, je že potrdilo svojo zavezanost partnerstvu.

Komisija za preprečevanje korupcije je na seji 8.9.2011 sprejela sklep, s katerim je Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) odredila izdelavo načrta integritete. Odredbo je skupaj z mnenjem k Predlogu za spremembo Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije ZLPLS-D (EPA 2014-V) poslala Državnemu zboru.

Komisija za preprečevanje korupcije je na seji 8. septembra 2011 sprejela sklep, s katerim je Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) odredila izdelavo načrta integritete. Odredbo je skupaj z mnenjem k Predlogu za spremembo Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije ZLPLS-D (EPA 2014-V) poslala Državnemu zboru.

Danes se bodo v Badnu sestali visoki uradniki različnih protikorupcijskih institucij držav članic EU, schengenskega območja in Zahodnega Balkana, s čimer se bo uradno začel dvoletni trilateralni evropski projekt EACT (European Anti-Corruption Training).

Politične skupine Evropskega parlamenta so 14. septembra 2011 na plenarnem zasedanju na podlagi protikorupcijskega zakonodajnega svežnja, ki ga je Evropska komisija sprejela 6. junija letos, sprejele resolucijo Evropskega parlamenta o prizadevanjih EU za boj proti korupciji.

Pripadniki civilnih družb in aktivisti se odslej lahko s pomočjo posebnih izobraževalnih video posnetkov naučijo, kako aktivno podpirati in nadzirati vlade v boju proti korupciji. Gre za izobraževalne filme, ki na prepričljiv in hiter način podučijo, kako uporabljati mehanizme Konvencije ZN proti korupciji (UNCAC) ter spremljati njihovo izvajanje.

Komisija za preprečevanje korupcije je junija letos pričela s postopkom preverjanja suma koruptivnega ravnanja odgovornih oseb poslovodstva in nadzornih organov v Skupini Elan, v kateri ima država večinsko lastništvo oziroma prevladujoč vpliv.

Komisija za preprečevanje korupcije je junija letos pričela s postopkom preverjanja suma koruptivnega
ravnanja odgovornih oseb poslovodstva in nadzornih organov v Skupini Elan, v kateri ima država večinsko
lastništvo oziroma prevladujoč vpliv. K zadevi je komisija zaradi ugotovljenih kršitev iz pristojnosti drugih
organov pritegnila druge pristojne organe, ki so se takoj odzvali in v razmeroma kratkem času izvedli ukrepe
in postopke – to so Inšpektorat za delo, Davčna uprava, Urad za preprečevanje pranja denarja in Nacionalni
preiskovalni urad. Komisija pozdravlja hiter odziv vseh organov in si želi, da bi tudi v bodoče oziroma pri
ostalih zadevah sodelovanje teklo na tako kvaliteten in usklajen način.

Podkupljivi indijski uradniki bodo po novem kaznovani z nižjimi pokojninami. Obtoženim manjših podkupovalnih prevar bodo za dobo petih let znižali pokojnine za deset odstotkov, vpletenim v večje podkupovalne afere pa grozita dvajsetodstotno doživljenjsko znižanje pokojnin in prisilna upokojitev. Gre za prvi konkretni rezultat nedavne akcije indijskega protikorupcijskega aktivista Anna Hazare.

Ob letošnjem brazilskem dnevu neodvisnosti se je tisoče Brazilcev udeležilo protikorupcijskih protestov v prestolnici in drugih brazilskih mestih. Protestniki, maskirani v klovne, so izražali nezadovoljstvo nad podkupljivostjo politične ‘smetane’ in podporo novi predsednici države v borbi proti njej. Predsednica Dilma Rousseff je obljubila korenito čiščenje političnih vrst z ničelno toleranco do korupcije.

S podpisom memoranduma o sodelovanju med Komisijo za preprečevanje korupcije Republike Slovenije in Komisijo za ugotavljanje nasprotja interesov Republike Hrvaške sta komisiji tudi formalno potrdili skupne načrte na področju boja proti korupciji in preprečevanja nasprotja interesov v javnem sektorju. Memorandum sta podpisala predsednika obeh organov – Goran Klemenčič v imenu slovenske- in Mate Kačan v imenu hrvaške komisije.

Zagreb – S podpisom memoranduma o sodelovanju med Komisijo za preprečevanje korupcije Republike Slovenije in Komisijo za ugotavljanje nasprotja interesov Republike Hrvaške sta komisiji tudi formalno potrdili skupne načrte na področju boja proti korupciji in preprečevanja nasprotja interesov v javnem sektorju. Memorandum sta podpisala predsednika obeh organov – Goran Klemenčič v imenu slovenske- in Mate Kačan v imenu hrvaške komisije.

Sklic seje

Indijski protikorupcijski aktivist Anna Hazare je po dvanajstih dneh zaključil gladovno stavko, s katero je želel vplivati na politični razred pri boju zoper korupcijo. Hazara zahteva postavitev močnega protikorupcijskega organa z vsemi pristojnostmi za natančno preiskavo delovanja vlade. Svojega cilja – predstaviti predlog učinkovitega in ostrega protikorupcijskega zakona v parlamentu do konca avgusta – sicer ni dosegel, kljub temu pa je vlada obljubila, da bo Indija vendarle dobila protikorupcijski organ

Izšla je šesta številka mesečnika Komisije za preprečevanje korupcije, KPK Vestnik.

Ljubljana – Vodstvo Komisije za preprečevanje korupcije se je 23. avgusta 2011 sestalo s hrvaško Komisijo za ugotavljanje nasprotja interesov (Povjerenstvo za odlučivanje o sukobu interesa).

Sklic seje

Sklic seje

Dunaj – Od 22. do 24. avgusta 2011 je v prostorih Združenih narodov na Dunaju potekalo drugo srečanje medvladne delovne skupine za preprečevanje korupcije (Second Intersessional Meeting of the Open-ended Intergovernmental Working Group on Prevention), ki si jo ustanovile države pogodbenice Konvencije združenih narodov proti korupciji (UNCAC). Skupina predstavlja mednarodno platformo za izmenjavo dobrih praks s področji, ki jih ureja konvencija. Njen namen je spodbujati in krepiti ukrepe za učinkovitejše in uspešnejše preprečevanje korupcije in boj proti njej.

Na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo in šport je komisija 22.8.2011 objavila Ustvarjalni natečaj Komisije za preprečevanje korupcije za osme razrede devetletke, ki ga organizira v okviru dogodkov ob dnevu boja proti korupciji, ki potekajo od 1. do 9. decembra 2011. Rdeča nit natečaja so razmišljanja o posamezniku z visoko stopnjo integritete in potrebnem soglasju o temeljnih vrednotah družbe.

Projekt Transparentnost, s katerim je pričela Komisija za preprečevanje korupcije, je namenjen izboljševanju vpogleda v upravljanje javnih zadev, v prvi fazi tako komisija v okviru tega projekta na spletu omogoča dostop do finančnih odhodkov sektorja države prek aplikacije Supervizor, drugi del projekta Transparentnost pa v tem trenutku predstavlja možnost vpogleda v tedensko osvežene podatke o številu poročanih lobističnih stikov pri posameznih lobistih.

Projekt Transparentnost je namenjen izboljševanju vpogleda v upravljanje javnih zadev, v prvi fazi tako komisija v okviru tega projekta na spletu omogoča dostop do finančnih odhodkov sektorja države prek aplikacije Supervizor, drugi del projekta Transparentnost pa v tem trenutku predstavlja možnost vpogleda v tedensko osvežene podatke o številu poročanih lobističnih stikov pri posameznih lobistih.

Vabimo vas na novinarsko konferenco/briefing, na katerem bomo pred javno objavo predstavili aplikacijo Supervizor. Dogodek bo v torek, 23. avgusta 2011, v razpravni sobi Komisije za preprečevanje korupcije na Dunajski 56 v Ljubljani, s pričetkom ob 10. uri.

Komisija za preprečevanje korupcije sporoča, da bo na podlagi informacij, ki jih je pridobila v zadnjem tednu, v skladu s svojimi pristojnostmi opravila podroben nadzor nad premoženjskim stanjem poslanca državnega zbora Zmaga Jelinčiča Plemenitega. To je njena pristojnost in dolžnost po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Sicer v letošnjem letu komisija načrtuje nadzor nad premoženjskim stanjem še na naključnem vzorcu 50 zavezancev.

Komisija za preprečevanje korupcije sporoča, da bo na podlagi informacij, ki jih je pridobila v zadnjem tednu, v skladu s svojimi pristojnostmi opravila podroben nadzor nad premoženjskim stanjem poslanca državnega zbora Zmaga Jelenčiča Plemenitega. To je njena pristojnost in dolžnost po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.

Vabimo vas na izjavo za javnost ob sprejemu Načelnega mnenja 2/2011 o najemanju stvarnega premoženja države in dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Komisija za preprečevanje korupcije bo izjavo podala v razpravni sobi komisije na Dunajski 56 v Ljubljani, s pričetkom ob 13. uri.

Sklic seje

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija) je na današnji seji sprejela načelno mnenje NM 2/2011 v dveh točkah. Postopek v zadevi, na kateri temelji načelno mnenje, je bil začet v času veljavnosti Zakona o preprečevanju korupcije (ZPKor), zato je bil v skladu s prehodno določbo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) tudi zaključen po ZPKor. Komisija je odločala v sestavi Rok Praprotnik (namestnik predsednika) in dr. Liljana Selinšek (namestnica predsednika). Načelno mnenje je bilo sprejeto soglasno. Mag. Goran Klemenčič (predsednik komisije) se je iz obravnavanja in odločanja v tej zadevi izločil.

Načelno mnenje o koruptivnem ravnanju pri najemu stvarnega premoženja države in dolžnem izogibanju nasprotju interesov

Komisija za preprečevanje korupcije je na današnji seji sprejela načelno mnenje o najemanju stvarnega premoženja države in dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Postopek v zadevi, na kateri temelji načelno mnenje, je bil začet v času veljavnosti Zakona o preprečevanju korupcije (ZPKor), zato je bil v skladu s prehodno določbo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) tudi zaključen po ZPKor. Komisija je odločala v sestavi Rok Praprotnik (namestnik predsednika) in dr. Liljana Selinšek (namestnica predsednika). Načelno mnenje je bilo sprejeto soglasno. Mag. Goran Klemenčič (predsednik komisije) se je iz obravnavanja in odločanja v tej zadevi izločil.

Sklic seje

Izšla je nova številka mesečnika Komisije za preprečevanje korupcije, KPKvestnik

Sklic seje

Ljubljana – Mineva leto dni, odkar je Slovenija s predajo listine o pristopu h Konvenciji o Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) tudi formalno postala njena članica. Z lanskim vstopom Slovenije, Estonije in Izraela ima tako OECD že 34 članic, o vstopu v to skupino držav pa se pogajajo tudi Rusija in pet velikih gospodarstev – Brazilija, Kitajska, Indija, Indonezija ter Južna Afrika.

Ljubljana – Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič in Sašo Matas, direktor Javne agencije za javno naročanje, sta podpisala Sporazum o sodelovanju na področju preprečevanja korupcije.

Dne 23.4.2011 je pričel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur.l. RS, št. 26/2011, dalje ZIntPK-A), ki je na novo uredil institut omejitev poslovanja, dne 4.6.2011 pa Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur.l. RS, št. 43/2011, dalje ZIntPK-B), ki je spremenjeni določbi prvega in drugega odstavka 35. člena ZIntPK še nekoliko preciziral. To pojasnilo je namenjeno razjasnitvi in podrobnejši obrazložitvi vsebine novega 35. člena ZIntPK ter ostalih členov, ki urejajo omejitve poslovanja, uvodoma pa navajamo tudi nekatera pomembna izhodišča za pravilno razumevanje instituta omejitev poslovanja (na splošno in nove ureditve). Komisija o temah, zajetih s pojasnilom, praviloma ne bo dajala individualnih odgovorov na vprašanja, saj to pojasnilo predstavlja enovito in sistemsko predstavitev instituta omejitev poslovanja na splošni ravni. Pojasnilo je s tem namenom objavljeno tudi na spletnih straneh Komisije.

 Nezdružljivost funkcije funkcionarjev z opravljanjem pridobitne dejavnosti in prepoved članstva in dejavnosti, ki jo ZIntPK uveljavlja v nekoliko različnem obsegu za poklicne in nepoklicne funkcionarje, sodita med ukrepe za preprečevanje korupcije in preprečevanje nasprotja interesov, katerih namen je v zagotovitvi neodvisnega izpolnjevanja ustavno in zakonsko določenih funkcij. Komisija vseskozi od uveljavitve ZIntPK prejema številna vprašanja v zvezi s tema institutoma, zato je pristopila k oblikovanju pojasnila s sistemsko predstavitvijo zakonskih določb, ki ju urejajo. Pojasnilo na abstraktni ravni vsebuje enovito in sistemsko predstavitev institutov nezdružljivosti funkcije poklicnih funkcionarjev z opravljanjem pridobitne dejavnosti ter prepovedi članstva in dejavnosti poklicnih in nepoklicnih funkcionarjev v organih zastopanja, upravljanja in nadzora pravnih oseb.

S sprejemom ZIntPK leta 2010, ki vsebuje tudi določbe o nadzoru nad lobiranjem, je po dvajsetih letih samostojne države tudi to področje postalo predmet regulacije. Dvajsetletna odsotnost jasnejših pravil, predvsem pa nadzora na tem področju, je dejstvo, ki je – poleg umanjkanja zgodovinsko pogojene politične demokratične kulture, kar je lastno večini tranzicijskih držav – pomembno pripomoglo k ukoreninjenju nekaterih netransparentnih praks prepletanja javnega in (ozko) zasebnega.

Ustavno sodišče je na zahtevo občin v dveh postopkih za oceno ustavnosti odločilo, da določbi prvega in tretjega odstavka 27. člena ZIntPK nista v neskladju z Ustavo RS, in sicer z določbami prvega odstavka 140. člena (delovno področje samoupravnih lokalnih skupnosti), 2. člena (načelo pravne in socialne države) ter 14. člena (enakost pred zakonom) Ustave.

Sklic seje

Ljubljana – Komisijo za preprečevanje korupcije je obiskala delegacija srbske agencije za boj proti korupciji (Agencija za borbu protiv korupcije).

Sporočamo vam, da zaradi tehničnih omejitev komisije obrazec za elektronsko sporočanje seznamov subjektov, za katere veljajo omejitve poslovanja v razmerju do posameznega organa, še ni pripravljen oziroma dokončan.

Sklic seje

Sklic seje

Bruselj – Evropski parlament in Evropska komisija sta v želji po večji preglednosti delovanja institucij EU vzpostavila in 23. junija 2011 zagnala skupni javni register s podatki o zastopnikih interesov (lobistih), ki poskušajo vplivati na oblikovanje politik in odločanje v evropskih institucijah.

Ljubljana – Vodstvo Komisije za preprečevanje korupcije se je 17. junija sestalo z 9-člansko delegacijo Nadzorne in disciplinske komisije Šanghajskega komiteja Komunistične partije Kitajske (KPK).

Ljubljana – Vodstvo Komisije za preprečevanje korupcije je predsedniku republike dr. Danilu Türku predalo prvo letno poročilo o delu komisije v novi sestavi za leto 2010.

Podpisan memorandum o soglasju glede sodelovanja štirih protikorupcijskih institucij pri izvedbi evropskega projekta EACT, med njimi tudi Komisija za preprečevanje korupcije.

Dunaj in Laxenburg – Na povabilo Andreasa Wieselthalera, direktorja avstrijskega zveznega urada za preprečevanje in boj proti korupciji (BAK – Bundesamt zur Korruptionsprävention und Korruptionsbekämpfung), se je 7. junija vodstvo komisije srečalo z vodstvom BAK-a. Delegaciji sta se seznanili z delom komisije in urada ter si izmenjali izkušnje in dobre prakse pri preprečevanju korupcije.

Prilagamo povzetek analize finančnih transakcij države, ki je sicer podrobneje predstavljena v letnem poročilu komisije 2010.

Glede na to, da je komisija v zadnjih dneh prejela nekaj vprašanj o letnem poročilu komisije za 2010, točneje glede ugotovitev analize finančnih tokov, želimo še pred briefingom za novinarje, ki bo v torek, 14.6.2011, sporočiti naslednje:

Sklic seje Komisije za preprečevanje korupcije

Ljubljana – Komisija za preprečevanje korupcije in CNVOS sta 9. junija 2011 organizirala konferenco nevladnih organizacij »Za transparentno in odgovorno ravnanje nevladnih organizacij«.

Vabimo vas na novinarsko konferenco in t.i. briefing za novinarje ob predstavitvi letnega poročila 2010. Dogodek bo v torek, 14. junija 2011, v predavalnici Komisije za preprečevanje korupcije na Dunajski 58 v Ljubljani s pričetkom ob 10. uri. Predvidoma ob 11. uri bo briefingu sledila novinarska konferenca.

Sklic seje Komisije za preprečevanje korupcije

Evropski parlament in Evropska komisija sta v želji po večji preglednosti delovanja institucij EU vzpostavila skupni register s podatki o zastopnikih interesov (lobistih), ki poskušajo vplivati na oblikovanje politik in odločanje v evropskih institucijah.

Vabimo vas na konferenco ‘Za transparentno in odgovorno ravnanje nevladnih organizacij’, ki bo v četrtek, 9. junija 2011 v Hotelu Lev v Ljubljani.

Rok za izdelavo načrtov integritete je podaljšan za eno leto in sicer do 05.06.2012.

Komisija za preprečevanje korupcije je konec maja vse organe in organizacije javnega sektorja, ki so po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije v pogodbe dolžni vključiti protikorupcijsko klavzulo, še dodatno pozvala k njeni dosledni uporabi, in sicer v vseh pogodbah, ne zgolj tistih, kjer to zahteva zakon.

Ljubljana – Komisija za preprečevanje korupcije se je 3. junija 2011 sestala z načelniki upravnih enot v Sloveniji ter predstavniki Ministrstva za javno upravo na temo preprečevanja korupcije in nasprotja interesov.

Sklic seje

Malo manj kot eno leto po uveljavitvi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) je državni zbor sprejel tudi noveli tega zakona, aprila 2011 najprej ZIntPK- A in 24. maja še ZIntPK-B. Slednja je stopila v veljavo 4. junija 2011 in prinaša številne, nujno potrebne spremembe in dopolnitve, ki bodo omogočale učinkovitejše uresničevanje ciljev na področju krepitve integritete in preprečevanja korupcije in s tem namena zakona.

Ocena stopnje korupcije v posamezni državi je v veliki meri odraz delovanja ali nedelovanja institucij pravne države, integritete javnega sektorja in kakovosti vladanja (good governance), kar z drugimi besedami pomeni široko razvejan imunski sistem družbe. Zaradi tega empirično dosledne ocene stanja na področju korupcije ni mogoče podati.

Sklic seje

Sklic seje

Sklic seje

ZIntPK tudi po spremembi 35. člena ureja le omejitve oziroma prepoved poslovanja med naročniki in subjekti, v katerih je udeležen funkcionar naročnika ali njegov družinski član. Organi, ki sicer delujejo v sklopu javnega sektorja, vendar njihovi predstojniki oziroma zaposleni nimajo statusa funkcionarjev skladno z veljavno zakonodajo, ne zapadejo pod sistem omejitev poslovanja po ZIntPK, zato primeri, v katerih so udeležene osebe iz javnega sektorja, ki niso funkcionarji (oziroma njihovi družinski člani), glede omejitev poslovanja ne sodijo v pristojnost Komisije za preprečevanje korupcije.

Določba tretjega odstavka 83. člena ZIntPK se nanaša le na posameznike, ki so na dan uveljavitve ZIntPK (to je 5.6.2010) opravljali funkcijo nepoklicnega župana ali podžupana in se ne razteza na posameznike, ki so ta status dobili šele na volitvah jeseni leta 2010.

Določba tretjega odstavka 83. člena ZIntPK se nanaša le na primere, ko je posameznik na dan uveljavitve ZIntPK poleg funkcije nepoklicnega župana ali podžupana zakonito opravljal še članstvo oziroma dejavnost upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih in sorodnih subjektih.

Najem konferenčne dvorane

–‘Ta del spletne strani je še v izdelavi oziroma nadgradnji.’–
 

Odgovorna oseba javnega sektorja, ki javna sredstva brez pravne podlage namenja v zavarovanje obveznosti zasebnih subjektov, krši dolžno ravnanje in s tem omogoči korist zasebnemu subjektu, kar ustreza opredelitvi korupcije iz prve točke 4. člena ZIntPK.

Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi prvega odstavka 11. člena in 8. alineje prvega odstavka 12. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ul.l. RS, št. 45/2010, dalje ZIntPK) na seji dne 3.2.2011 sprejela Stališče v zvezi z uporabo 35. člena ZIntPK glede omejitev poslovanja naročnikov z društvi.

Ne gre za lobiranje v smislu 14. točke 4. člena ZIntPK, kadar organi javnih oblasti pri oblikovanju in pripravljanju predpisov ali drugih splošnih aktov, politik in ukrepov, te predstavljajo širši javnosti ali ciljnim skupinam s pozivom k sodelovanju ali kadar to dolžnost organom ali javnosti nalagajo posebni predpisi.

Pomen besede ‘nejaven’ iz definicije lobiranja se nanaša na nedoločen krog možnih oblik vplivanja lobista, ki se kažejo kot v katerikoli obliki izražena volja, hotenje, namera, namen ipd. vplivati na odločanje pri oblikovanju in sprejemanju predpisov ali v drugih zadevah javnega pomena, z željo, da že prvi stik z lobirancem in namen lobista vplivati ostane nejaven, se pravi prikrit oziroma skrit za tretje osebe in za demokratično kontrolo javnosti.

‘Stik’ iz definicije lobiranja pomeni katerokoli obliko in na nejaven način jasno izraženo namero lobirancu, da lobist želi na nejaven način vplivati na konkretno (politično) odločanje, pri čemer je lahko prvi stik izražen v katerikoli obliki siceršnjega komuniciranja med posamezniki: osebno, pisno, po telefonu, e-pošti ali preko drugih komunikacijskih sredstev.

Besedna zveza ‘lobiranje je delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odločanje […] o drugih zadevah […]’ kot sestavni del definicije lobiranja po 14. točki 4. člena ZIntPK, zajema vse tiste primere oziroma postopke, ki niso odločanje pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov, kot tudi ne odločanje v upravnih in sodnih postopkih o konkretnih zadevah, so pa kot ‘druge zadeve’ oblastnega odločanja urejeni v področnih predpisih. Ker gre za številne in različne oblike ‘odločanja v drugih zadevah’, ki jih objektivno ni mogoče konkretno navesti in opisati na enem samem mestu, je zakonodajalec za tovrstno odločanje v definiciji lobiranja po 14. točki 4. člena ZIntPK uporabil t.i. nedoločeni pravni pojem ‘odločanje v drugih zadevah’. Ugotavljanje njegovega pomena je tako vsakokrat odvisno od konkretnega primera in področnega predpisa, ki ‘odločanje v drugih zadevah’ za ta konkretni primer ureja.

To pojasnilo ni obvezno razlagalno pravilo in je le pripomoček, ki služi poenotenju prakse pri ugotavljanju, kaj ‘odločanje o drugih zadevah’ v konkretnem primeru pomeni.

Ravnanje uradnih oziroma odgovornih oseb v državnih organih, organih lokalne samouprave in javnih zavodih, ki s kršitvami predpisov o plačnem sistemu in napredovanju v javnem sektorju omogočajo drugim pridobitev neupravičene koristi z neupravičenim napredovanjem in povišanjem plače, je kršitev dolžnega ravnanja, ki ustreza definiciji korupcije po 1. točki 4. člena ZIntPK.

Ravnanje uradnih oziroma odgovornih oseb v državnih organih, organih lokalne samouprave in javnih zavodih, ki po ugotovljenih kršitvah predpisov o napredovanju in plačnem sistemu v javnem sektorju, ne upoštevajo odrejenih ukrepov pristojnih organov in ne odpravijo ugotovljenih nepravilnosti, je kršitev dolžnega ravnanja, s katero drugim omogočajo, da obdržijo neupravičeno pridobljeno korist, ki ustreza definiciji korupcije po 1. točki 4. člena ZIntPK.

Ravnanje uradne osebe ministrstva, ki ne ravna po prvem odstavku 109. člena Zakona o notariatu in ne opravi nadzora nad zakonitostjo opravljanja notariata ter kljub ugotovljenim kršitvam pri poslovanju notarja ne vloži pravnega sredstva zoper odločitev poklicne organizacije notarjev, ki pri presojanju disciplinske odgovornosti svojega člana ni ugotovila kršitev, je kršitev dolžnega ravnanja, s katero je notarju pridobljena korist v obliki izognitve disciplinskim postopkom, ki ustreza definiciji korupcije po tretji alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb občine, ki pri vodenju postopka javnega naročila kršijo lastna razpisna navodila, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja, ki omogoča pridobitev koristi izbranemu ponudniku, kar ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb občine, ki občinsko zemljišče prodajo brez cenitve njegove vrednosti po predpisih o razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem občin, je kršitev dolžnega ravnanja in omogočanje neupravičene koristi drugemu, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb, ki z opustitvami dolžnega nadzora in ukrepanja ob očitnih kršitvah temeljnih pravic delavcev, storjenih z neplačevanjem osebnih dohodkov in socialnih prispevkov ter z drugimi oblikami izkoriščanja in nečloveškega ravnanja z delavci, omogočajo delodajalcem pridobitev neupravičene koristi, je kršitev dolžnega ravnanja, ki ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb ministrstva, ki besedilo predloga in razloge za sprejem zakonskih določb izdelajo na podlagi neutemeljenih ocen in trditev ter na ta način pripravijo zakonodajalca, da sprejme zakon, ki v nasprotju z ustavno zajamčeno neodvisnostjo in integriteto sodne oblasti omogoča enemu od udeležencev v konkretnem sodnem postopku, da si v njem okrepi položaj, je kršitev dolžnega ravnanja in omogočanje neupravičene koristi drugemu, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradne osebe občine, ki v nasprotju z merili, določenimi s planom zdravstvenega varstva Republike Slovenije, izvede javni razpis za opravljanje lekarniške dejavnosti in pridobitev koncesije in s tem omogoči pridobitev koristi interesentu za pridobitev koncesije, ustreza definiciji korupcije po tretji alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradne osebe ministrstva, ki v nasprotju z merili, določenimi s planom zdravstvenega varstva Republike Slovenije, izda sklep o soglasju k podelitvi koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti in s tem omogoči pridobitev koristi interesentu za pridobitev koncesije, ustreza definiciji korupcije po tretji alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradne osebe ministrstva, ki v postopku verifikacije lekarne uporabi napačno materialno pravo in s tem omogoči pridobitev koristi osebi, ki je podala vlogo za verifikacijo lekarne, ustreza definiciji korupcije po tretji alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradne osebe ministrstva, ki med postopkom izdaje odločbe po uradni dolžnosti ne poskrbi za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba in s tem omogoči pridobitev koristi eni od strank v postopku, ustreza definiciji korupcije po tretji alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje odgovornih oseb naročnika po Zakonu o javnem naročanju, ki v nasprotju z določbami tega zakona iz postopka javnega naročanja ne izločijo ponudnikove nepopolne ponudbe in mu s tem omogočijo korist, ustreza definiciji korupcije po tretji alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradne osebe občine, ki za pridobitev nepremičnega premoženja ne pridobi dveh cenitev sodno zapriseženih cenilcev, kot je to določeno v statutu občine, kar omogoča pridobitev koristi lastniku zemljišča, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradne osebe občine, ki naroči cenitev zemljišča nepooblaščenemu cenilcu, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja, ki omogoča pridobite koristi tako cenilcu kot kupcu oziroma prodajalcu nepremičnine in ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradne osebe občine, ki zemljišče odtuji po bistveno nižji ceni, kot ga je pridobila, pri tem pa ne upošteva sklepov občinskega sveta o višini postavljene cene za to zemljišče, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja, s katero je omogočena pridobitev koristi prodajalcema in pridobitelju zemljišča na podlagi menjalne pogodbe, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradne osebe – občinskega redarja, ki na kraju prekrška ugotovi kršitev Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) ter za storjeni prekršek izda obvestilo o prekršku in v skladu z občinskim odlokom odredi lisičenje, kasneje pa se po telefonskem posredovanju občinskega funkcionarja vrne na kraj prekrška in spremeni obvestilo, na podlagi katerega bi sicer funkcionar prejel plačilni nalog, v opozorilo po Zakonu o prekrških (ZP-1) ter v nasprotju z odlokom in odredbo brez plačila stroškov odredi odstranitev lisic, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja in pridobitev koristiti funkcionarju občine, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje župana občine, ki javnemu uslužbencu, ki ima pri opravljanju nalog v občinski upravi dostop do informacij, ki niso javno dostopne, ne prepove opravljanja detektivske dejavnosti, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja, ki omogoča pridobitev pričakovane koristi javnemu uslužbencu, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Funkcija poklicnega in nepoklicnega župana in podžupana je nezdružljiva z opravljanjem nalog direktorjev javnih zavodov. Poklicni župan v smislu 1. odstavka 27. člena ZintPK ne sme opravljati dejavnosti zastopanja v javnih zavodih. Prepoved opravljanja dejavnosti zastopanja v javnih zavodih velja v skladu s 3. odstavkom 27. člena ZintPK tudi za nepoklicne župane in podžupane, pri čemer se določba o prepovedi opravljanja dejavnosti zastopanja ne uporablja do poteka njihovih mandatov v javnih zavodih.

Funkcionar, ki je pred nastopom funkcije opravljal dejavnost, ki je nezdružljiva z opravljanjem njegove funkcije, mora po 28. členu ZintPK v 30 dneh po izvolitvi ali po imenovanju oziroma po potrditvi mandata prenehati opravljati nezdružljivo dejavnost.

Če funkcionar v roku 30 dni ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva z opravljanjem njegove funkcije, ga Komisija v smislu 29. člena ZintPK na to opozori in mu v opozorilu določi rok, v katerem mora prenehati opravljati nezdružljivo dejavnost ali funkcijo. Rok, ki ga določi Komisija, ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev.

Ravnanje odgovorne osebe zasebnega podjetja – koncesionarja, ki v nasprotju s predpisi prenese del opravljanja storitev, ki so predmet koncesijske pogodbe, na druga zasebna podjetja in jim s tem omogoči opravljanje dimnikarskih storitev brez koncesije, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb Ministrstva za javno upravo v postopku nabave in vzdrževanja Microsoft programske opreme nima znakov korupcije po 3. alineji 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije in ne predstavlja konflikta interesov.

Ravnanje naročnika po določbah Zakona o javnem naročanju (ZJN-2), ki objavi javno naročilo tako, da za neko vnaprej določeno obdobje povprašuje po medicinski opremi, ki bi jo prejel v brezplačno uporabo, in po potrošnem materialu, ki ga proizvaja izključno proizvajalec v brezplačno uporabo predane medicinske opreme, plačilo potrošnega materiala pa se izvaja glede na dejanski obseg uporabe te medicinske opreme ter je kriterij izbire najugodnejšega ponudnika izključno najnižja cena oz. strošek naročnika, ne ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Ravnanje odgovornih oseb gospodarske družbe v državni lasti, ki pri naročanju storitev avto vleke favorizirajo enega izvajalca, druge pa diskriminirajo in svojim podrejenim samovoljno izdajajo nezakonita navodila, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja, ki izvajalcu avto vleke omogoča pridobitev premoženjske koristi, to pa ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje odgovornih oseb kadrovsko-akreditacijskega sveta, ki kandidata, ki ne izpolnjuje formalnega pogoja, kljub temu akreditira za člana sveta javnega zavoda, ter ravnanje uradne osebe ministrstva, ki takšnega kandidata predlaga v imenovanje Vladi Republike Slovenije, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb ministrstva in organa v sestavi istega ministrstva, ki v nasprotju z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku zadržijo izvršitev odločbe in s tem omogočijo korist stranki v postopku, ustreza definiciji korupcije po tretji alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje mednarodnih kinoloških sodnikov, ki psa ocenijo v nasprotju z določili statuta in pravilnika in mu pri tem dodelijo vzrejno dovoljenje ter ga ocenijo v nasprotju z njegovim dejanskim stanjem, lastnik psa pa te dokumente uporablja v pravnih postopkih, ustreza definiciji korupcije po tretji alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradne osebe ministrstva, ki iz upravnega postopka v nasprotju z načelom materialne resnice ne izloči vseh oseb, ki kažejo znake pristranskosti ter tako ustvari pogoje za pristransko odločanje v upravni zadevi in s tem eni stranki omogoči korist, ustreza definiciji korupcije po tretji alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradne osebe ministrstva, ki v nasprotju z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku stranki predčasno vroči odločbo ter ravnanje organizacijske enote javnega zavoda, ki izvrši odločbo pred njeno izvršljivostjo ter stranki na ta način omogoči predčasno izvajanje vseh pravic, ustreza definiciji korupcije po tretji alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje ministra, ki sodeluje pri odločanju Vlade Republike Slovenije o sodelovanju med Republiko Slovenijo in poslovnim subjektom, s katerim je pred nastopom funkcije ministra imel poslovne stike, daje videz, da zasebni interes ministra vpliva na nepristransko in objektivno odločanje o omenjenem sodelovanju, kar predstavlja nasprotje interesov po 1. odstavku 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev.

Ravnanje uradne osebe občine, ki ima z gospodarskim subjektom sklenjeno pogodbo o vzdrževanju občinskih cest in z njim po preteku pogodbe sklene aneks, s katerim podaljša veljavnost pogodbe, namesto, da bi v skladu z veljavno zakonodajo podelila koncesijo, s čemer gospodarski subjekt pridobi korist, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja in ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb javnega zavoda, ki sodelujeta v komisiji za izbor kandidata za zaposlitev na zavodu, pri čemer je med kandidati za zaposlitev tudi oseba, ki je v preteklosti aktivno sodelovala v svetu istega zavoda in odobrila izplačilo nagrade za delovno uspešnost tema uradnima osebama, daje videz, da njun zasebni interes vpliva na nepristranski in objektivni izbor kandidata za zaposlitev na zavodu, kar predstavlja nasprotje interesov po 1. odstavku 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev.

Situacija, v kateri sta v svet javnih zavodov (domov za starejše) imenovana kot predstavnika ustanovitelja javna uslužbenca Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki opravljata naloge direktorja direktorata za socialne zadeve oziroma vodje službe za upravljanje izvajalske mreže na področju socialnega varstva, ustvarja konflikt interesov v smislu določb 100. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 in sprem., v nadaljevanju ZJU).

Ravnanje uradnih oseb občine, ki pri vodenju postopka javnega naročila v javnem razpisu ne opredelijo dovolj natančnih kriterijev za oddajo javnega naročila ter potrebnih dokazil za izpolnjevanje kriterijev, kar ima za posledico izločitev ponudnika, ki je izpolnjeval z razpisom objavljene kriterije, ter hkrati prikrivajo obstoj uradne dokumentacije in s tem onemogočajo nadzor nad zakonitostjo postopka, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja in pridobitev koristi drugemu ponudniku, kar ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Situacija, v kateri je predsednik nadzornega sveta državne loterije, d.d., hkrati tudi predsednik nacionalnega združenja socialnega varstva, član sveta fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij, predsednik komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v državnem svetu, predsednik invalidskega društva ter državni svetnik, kaže na več medsebojno povezanih, prepletenih in odvisnih funkcij, kar predstavlja konflikt interesov v smislu 2. odstavka 1. člena Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 59/02).

Ravnanje predsednika samostojne poklicne organizacije, članov posvetovalnega telesa in članov najvišjega organa te organizacije, ki odpravijo sklep o disciplinskem ukrepu pristojnega organa svoje organizacije ter s tem članici omogočijo pridobitev koristi v obliki milejšega ukrepa, pri tem pa ravnajo v očitnem nasprotju s pravili te organizacije, je kršitev dolžnega ravnanja odgovornih oseb, ki ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradne osebe – župana, ki od gospodarske družbe zahteva, da s finančnimi sredstvi podpre različne projekte lokalne skupnosti, v zameno pa ponudi, da bo lokalna skupnost, ki v upravnem postopku, pomembnem za gospodarsko družbo, sodeluje kot stranski udeleženec, nastopila v korist gospodarske družbe, ustreza definiciji korupcije po tretji alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb v uradu Vlade Republike Slovenije, ki pri sofinanciranju projekta verske skupnosti ne izvedejo javnega razpisa in tej skupnosti z neposredno podelitvijo nepovratnih sredstev omogočijo pridobitev neupravičene koristi, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja in ustreza definiciji korupcije v smislu tretje alineje 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradne osebe občine, ki v imenu občine od zasebne pravne osebe za določen čas sprejme v uporabo motorno vozilo, pri čemer se to motorno vozilo uporablja v službene namene te občine, ne predstavlja kršitve dolžnega ravnanja, ki bi omogočala pridobitev koristi drugemu in torej tudi ne ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Okoliščine, v katerih javni uslužbenec, zaposlen v javnem zavodu, hkrati opravlja tudi naloge predsednika upravnega odbora tega zavoda, v katerega je bil imenovan kot predstavnik ustanovitelja, predstavljajo konflikt interesov v smislu 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/2001).

Ravnanje uradne osebe občine, ki pri prodaji premičnega premoženja enega svojih javnih zavodov objavi javno dražbo in med njo iz prodaje izvzame kuhinjsko opremo, ki je eden od predmetov prodaje, z namenom da jo podari drugemu subjektu, ravna s premičnim premoženjem v nasprotju z veljavno zakonodajo, s čimer drug subjekt pridobi neupravičeno korist, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja in ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje vodje dražbe, ki predmet javne dražbe proda predsedniku ‘komisije za prodajo občinskega premičnega premoženja’ tega zavoda, s čimer predsednik navedene komisije v nasprotju z veljavno zakonodajo pridobi neupravičeno korist, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja in ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje članov Sveta zavoda osnovne šole (v nadaljevanju: Svet), ki so na svoji seji sprejeli sklep o razrešitvi ravnatelja osnovne šole na podlagi ravnateljevega predloga o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja in nato na isti seji sklep o pravici do ponovne zaposlitve v osnovni šoli po prenehanju delovnega razmerja pri bodočem delodajalcu brez ustrezne pravne podlage, ki bi mu takšno pravico omogočala, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja, ki omogoča pridobitev neupravičene pričakovane koristi bivšemu ravnatelju, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje članov Sveta zavoda osnovne šole (v nadaljevanju: Svet), ki so na svoji seji sprejeli sklep o razrešitvi ravnateljice osnovne šole na podlagi ravnateljičinega predloga o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja in nato na isti seji sprejeli sklep o pravici do ponovne zaposlitve v zavodu po prenehanju delovnega razmerja na ministrstvu, in sicer na podlagi 8. člena pogodbe, ki jo je imela ravnateljica sklenjeno z osnovno šolo, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja, ki omogoča pridobitev neupravičene pričakovane koristi bivši ravnateljici, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradne osebe občine, ki v nasprotju s predpisi o razpolaganju s stvarnim premoženjem države, pokrajin in občin, odlokom mestne občine ter odlokom o ustanovitvi javnega zavoda, opusti nadzor nad upravljanjem s stvarnim premoženjem občine in s tem dopusti sklepanje najemnih pogodb brez potrebnega soglasja župana,

in

ravnanje direktorja javnega zavoda, ki kot upravljavec z občinskim premoženjem nepremičnino v nasprotju z odlokom o ustanovitvi javnega zavoda odda v najem brez soglasja župana, ter z aneksom samovoljno podaljšuje veljavnost najemne pogodbe in bistveno spreminja predmet te pogodbe,

predstavlja kršitev dolžnega ravnanja, ki omogoča pridobitev koristi tretji osebi, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb – članov sveta javnega zavoda, ki ne izvršijo predloga inšpekcijskih služb o ponovnem konstituiranju organa in o ponovitvi postopka imenovanja direktorja javnega zavoda, temveč dovolijo, da postopek imenovanja direktorja vodi organ, ki je bil izvoljen na nezakonit način, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja, s katero je direktorju omogočena pridobitev koristi v obliki takojšnjega imenovanja in ustreza definiciji korupcije v smislu 3.alineje 2. člena ZPKor.

Ravnanje javnega uslužbenca, ki poleg rednega dela opravlja dodatno delo pri drugem gospodarskem subjektu, za katero je pridobil soglasje predstojnika, nato pa pri istem delodajalcu nastopi delo na novem delovnem mestu, tako, da se mu bistveno spremeni opis del in nalog, ter v tako spremenjenih okoliščinah za opravljanje dodatnega dela ne pridobi novega soglasja predstojnika, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja, ki omogoča pridobitev koristi gospodarskemu subjektu v zasebni lasti, pri katerem opravlja dodatno delo, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje odgovorne osebe javnega zavoda, ki kot upravljavec nepremične v lasti občine odda nepremičnino v uporabo poslovnemu subjektu za opravljanje dejavnosti, za katero nepremičnina ni namenjena, brez sklenitve ustrezne pogodbe in brez soglasja župana občine, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja, ki omogoča pridobitev koristi tretji osebi, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alinei 2. člena ZPKor.

Ravnanje odgovorne osebe javnega zavoda, ki dopusti, da javni zavod na trgu prodaja zdravila brez dovoljenja za promet z namenom pridobitve neupravičene premoženjske koristi, ustreza definiciji korupcije po tretji alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje javnega funkcionarja, ki pri izbiri ponudnika storitev, povezanih z delovanjem državnega organa, v katerem opravlja funkcijo predstojnika, zaradi zasebnega poslovnega razmerja z enim od ponudnikov vpliva na izbiro prav tega ponudnika, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje odgovornih oseb Študentske organizacije Slovenije v postopku javno objavljenega razpisa za prenovo sistema subvencionirane študentske prehrane nima znakov korupcije po 3. alineji 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije in ne predstavlja konflikta interesov.

Centri za socialno delo, ki so javni zavodi, skladno z 28. členom ZPKor ne smejo poslovati s poslovnimi subjekti, v katerih je član poslovodnega organa ali imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju oziroma kapitalu poslovnega subjekta v višini več kot 20%, hkrati tudi član organa upravljanja ali nadzornega organa Centra za socialno delo.

Ravnanje javnega funkcionarja, ki poseže v avtonomnost izobraževalne ustanove in izobraževalnega procesa ter svobodo znanstvenega delovanja in ustvarjanja zato, da vpliva ali poskuša vplivati na sestavo znanstveno-pedagoškega telesa, pristojnega za odločanje o pridobitvi oziroma podelitvi akademskega naziva in stopnje izobrazbe, je kršitev dolžnega ravnanja, s katero drugemu pridobi ali poskuša pridobiti neupravičeno korist, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oz. odgovornih oseb občine, javnega gospodarskega zavoda ter občinske uprave, ki izvedejo postopek javnega naročanja, pri katerem v celoti zanemarijo določbe zakona, ki ureja to področje in tako s podelitvijo naročila ponudniku omogočijo pridobitev neupravičene koristi, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Ravnanje proizvajalcev zdravil in/ali medicinske opreme oz. njihovih prodajalcev, ko kot donatorji podarijo finančna sredstva na račune javnih zavodov za namen kritja stroškov izobraževanja njihovih zdravnikov, nato pa sporočijo, za katerega konkretno določenega zdravnika so donacijska sredstva namenjena, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb državnega organa, ki v postopku ocenjevanja primernosti vloge za izvajanje visokošolskega študijskega programa ne upoštevajo veljavnih pravil o akreditaciji študijskih programov ter kljub nepopolni vlogi izdajo soglasje, na podlagi katerega pristojni senat v nadaljnjem postopku akreditira študijski program, je kršitev dolžnega ravnanja, s katerim izvajalcu tega programa omogočijo pridobitev koristi, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Ravnanje odgovornih oseb v bolnišnici, ki omogočajo opravljanje terciarne dejavnosti v bolniških oddelkih, ki ne izpolnjujejo kriterijev za naziv ‘klinični oddelek’ in tako ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje terciarne dejavnosti, zaradi česar klinika pridobi neupravičeno korist, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb naročnika po določbah Zakona o javnem naročanju (ZJN-2), ki pogoje za dodelitev javnega naročila prilagodijo v korist določenemu ponudniku, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje odgovornih oseb naročnika po predpisih o javnem naročanju, ki v postopku javnega naročanja opustijo dolžno ravnanje pri preverjanju predpisanih pogojev in izberejo ponudnika, ki pogojev za opravljanje prometa z medicinskimi pripomočki ne izpolnjuje, kot tudi ravnanje uradnih oseb nadzornega organa, ki nadzora, s katerim bi preprečili nezakonito izbiro ponudnika, ne opravijo pravočasno, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja v korist izbranega ponudnika in ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Funkcija direktorja javnega komunalnega podjetja, imenovanega s strani lokalnih skupnosti, je skladno z 20. členom ZPKor nezdružljiva z dejavnostjo člana sveta osnovne šole, katere ustanoviteljica je ena od teh lokalnih skupnosti.

Okoliščine, v katerih občina nastopa kot ustanoviteljica javnega zavoda s področja lekarniške dejavnosti ter tudi v vlogi podeljevalca koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti, ne predstavljajo kršitve dolžnega ravnanja skladno z ZPKor in tudi ne konflikta interesov.

Ravnanje uradnih oziroma odgovornih oseb javnega zavoda, ki s kršitvijo dolžnega ravnanja pri najemanju odvetniških in drugih zunanjih storitev drugemu omogočajo neupravičeno korist, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Uradne oziroma odgovorne osebe javnega zavoda, ki pogodbe za izvedbo javnih naročil brez pravne podlage podaljšujejo z aneksi, čeprav se zavedajo, da jim je potekel rok, kršijo dolžno ravnanje in drugemu omogočajo neupravičeno korist, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb v vodstvu ministrstva, ki kljub opozorilu na razloge za sum neupravičene porabe javnih finančnih sredstev v javnem zavodu, ki po resorni delitvi sodi v njihovo pristojnost, opustijo dolžno nadzorstvo in s tem drugim omogočijo pridobitev neupravičene koristi, odgovornim osebam zavoda pa izognitev postopku za ugotavljanje odgovornosti in vračilo neupravičeno porabljenih sredstev, je kršitev dolžnega ravnanja, ki ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Okoliščine, v katerih javni uslužbenec izvaja operativne pravne zadeve na področju investicij, pridobivanja nepremičnin, priprave načrtov pridobivanja stvarnega premoženja države in njegove sprememb, ob tem pa njegov zakonski partner kot samostojni podjetnik opravlja posredništvo v prometu z nepremičninami, predstavljajo možnost za nastanek konflikta interesov v smislu 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev.

Ravnanje državnega sekretarja in ministrov za pravosodje v postopku za pripravo in sprejem zakonske in podzakonske ureditve nagrad stečajnim upraviteljem nima znakov korupcije po 3. alineji 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije in ne konflikta interesov.

Ravnanje uradne osebe, ki pri prodaji nepremičnine v lasti občine uporabi napačno metodo razpolaganja z nepremičninami in nepremičnino proda na podlagi neposredne pogodbe namesto z javno dražbo ali javnim zbiranjem ponudb v smislu določb Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07, ZSPDPO), predstavlja kršitev dolžnega ravnanja in ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje odgovorne osebe civilnega združenja, ki na podlagi javnega pooblastila oziroma v javnem interesu opravlja določene storitve in pri tem krši načelo enakopravnosti v korist privilegiranih subjektov, je kršitev dolžnega ravnanja in omogočanje neupravičene koristi drugemu, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2 člena ZPKor.

Ravnanje odgovorne osebe – predstojnice kliničnega oddelka v eni od slovenskih bolnišnic, ki v prostorih oddelka društva, katerega ustanovitelja sta ona in njen izvenzakonski partner, omogoča brezplačno izvajanje praktičnega dela izobraževanja s področja dela tega oddelka, zaradi česar društvu nastane neupravičena korist, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje odgovorne osebe – direktorja zasebnega zavoda, ki sodeluje v projektu, ki ga pretežno financira Evropski sklad za regionalni razvoj in ki v nasprotju s pravili projekta in pogodbeno prevzetimi obveznostmi krši pravila dolžnega ravnanja ter na ta način drugemu subjektu omogoči pridobitev premoženjske koristi, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Ravnanje bivšega funkcionarja, ki po prenehanju mandata prejema nadomestilo plače in hkrati v javnem in zasebnem sektorju po več avtorskih in podjemnih pogodbah opravlja delo, za katerega prejema mesečno plačilo, ki je nekajkrat višje od minimalne plače v Republiki Sloveniji, ne predstavlja kršitve dolžnega ravnanja, zato takšno ravnanje ne ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradne osebe – predsednika sodišča, ki na administrativno-tehničnih delovnih mestih sodišča zaposluje javne uslužbence na podlagi objav prostih delovnih mest, ki so neskladne s sistemizacijo, zaposluje javne uslužbence, ki ne izpolnjujejo razpisanih pogojev, jim nepravilno določa količnike za izračun osnovne plače in jim omogoča napredovanje v višji plačilni razred pred zakonsko določenim rokom, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradne osebe inšpekcijskega organa, ki dejansko stanje ugotavlja in postopek inšpekcijskega pregleda dokonča v nasprotju s temeljnimi načeli zakonitosti, materialne resnice in proste presoje, je kršitev dolžnega ravnanja, s katero je odgovorni osebi delodajalca in delodajalcu v inšpekcijskem postopku omogočena neupravičena korist v obliki ugodnega izida tega postopka, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Poslovni subjekt, v katerem je funkcionar občine ali njegov družinski član imetnik poslovnega ali upravljavskega deleža v višini več kot 20%, ki kandidira za sredstva iz proračuna občine, v kateri funkcionar opravlja svojo funkcijo, ni upravičen do sredstev teh pomoči.

Pogovor predstavnika delodajalca z delavcem, predmet katerega so razlogi socialne narave, ki lahko vplivajo na vedenje, ravnanje in varnost v delovnem okolju, pri čemer ni razlogov za sum kršitev dolžnega ravnanja in omogočanja neupravičene koristi drugemu, nima znakov korupcije po definiciji iz 3. alineje 2. člena ZPKor.

Funkciji člana občinskega sveta in direktorja javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, sta medsebojno združljivi.

Ravnanje odgovorne osebe – predstojnice kliničnega oddelka v eni od slovenskih bolnišnic, ki v prostorih oddelka društvu, katerega ustanovitelja sta njen sin in izvenzakonski partner, omogoča brezplačno izvajanje praktičnega dela izobraževanja s področja dela tega oddelka, zaradi česar društvu nastane neupravičena korist, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Okoliščine, v katerih je bilo avtorsko delo predsednika strokovne komisije za mednarodno promocijo slovenskega leposlovja in znanstvene publicistike Agencije za knjigo RS izbrano za sofinanciranje na javnem razpisu za izbor projektov na področju knjige za leto 2009, ne predstavljajo konflikta interesov v smislu 13. Člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev.

Ravnanje uradne osebe – župana, ki v občinski upravi zaposluje javne uslužbence brez javnih natečajev, jih zaposluje na ne-sistemizirana delovna mesta in jim izdaja nezakonite pogodbe o zaposlitvi, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja in ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Okoliščine, v katerih je direktor Javne agencije za knjigo RS podpisal odločbo o sofinanciranju tudi svojega avtorskega dela, zaradi videza, da bi njegov zasebni interes lahko vplival na nepristransko in objektivno izvajanje njegovih javnih nalog, predstavljajo nasprotje interesov v smislu 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev.

Okoliščine, v katerih javni uslužbenec izvaja upravne in strokovne naloge na področju varstva nepremičnin in z njimi povezane premične in žive kulturne dediščine ter hkrati kot samostojni podjetnik opravlja naloge krajinskega arhitekturnega, urbanističnega projektiranja ter tehničnega svetovanja, predstavlja konflikt interesov v smislu 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8-474/2001).

Ravnanje naročnika, ki po končanem postopku javnega naročila neupravičeno onemogoči vpogled v zahtevano dokumentacijo o poteku postopka neizbranemu ponudniku, ko ta potrebuje podatke zaradi vložitve zahtevka za revizijo, ustreza definiciji korupcije iz tretje alineje 2. člena ZPKor.

Odgovorne osebe naročnika, ki v postopku oddaje javnega naročila zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev v skladu z zakonom ne izberejo nobenega ponudnika, ne kršijo dolžnega ravnanja, zato takšno ravnanje ne ustreza definiciji korupcije v smislu 2. člena ZPKor.

Ravnanje odgovorne oseba v organizaciji zasebnega sektorja, ki v postopku za podelitev javnega pooblastila posreduje osebne podatke posameznikov, pridobljene v nasprotju z ustavno varovano pravico zasebnosti in predpisi o varstvu osebnih podatkov, ter tako prikaže izpolnjevanje zakonskega pogoja glede števila članov in doseže, da organizacija javno pooblastilo dobi, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Okoliščine, v katerih je svetovalec direktorja Istrabenz Gorenje inženiring, d.o.o., hkrati tudi predsednik nadzornega sveta ELES-a, predstavljajo nasprotje interesov na podlagi 41. člena v povezavi s 514. členom ZGD-1.

Ravnanje odgovornih oseb v delniških družbah v 100% lasti Republike Slovenije, ki se v interesu dveh zasebnih podjetij najprej kratkoročno likvidnostno zadolžita, potem kupita delnice tretje delniške družbe, nato pa vse njene delnice prodata omenjenima podjetjema tako, da prvi obrok kupnine zapade v plačilo šele leto dni po podpisu pogodbe, pri čemer podjetji že z dnem podpisa prodajnih pogodb pridobita vse bistvene pravice imetnika delnic, sami delniški družbi v državni lasti pa pravico do štirih letnih anuitet in plačila obresti na znesek neplačanih prodanih delnic, in ravnanje uradnih oseb Vlade Republike Slovenije, ki pri tem sodelujejo, je ravnanje, ki ustreza definiciji korupcije po tretji alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb v izobraževalni ustanovi, ki ob seznanitvi z razlogi za sum ponareditve pisnega izpita vedoma opustijo dolžno ukrepanje in prijavo pristojnim organom, je kršitev dolžnega ravnanja, s katero te osebe storilcem ponarejanja omogočijo, da se izognejo odgovornosti za storjeno dejanje, kandidatu pa, da izpit kljub temu lahko v celoti dokonča, kar ustreza definiciji korupcije po 3. točki 2. člena ZPKor.

Ravnanje članov komisije za izredni interni strokovni nadzor, ki napačno ocenijo posamezne postopke pri zdravljenju pacienta in s tem omogočijo posameznim zdravnikom ali zdravstvenim zavodom, da se izognejo ugotavljanju odgovornosti, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji drugega člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb občine, ki oddajo nepremičnine v lasti občine v najem brez javnega razpisa, pomeni opustitev dolžnega ravnanja in ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Ravnanje sodnika v pravdi o lastninski pravici, v kateri na podlagi skrbne in natančne presoje dejanskega stanja ter uporabe prava odloči v korist tožeče stranke, ni kršitev dolžnega ravnanja in ne omogočanje neupravičene koristi, kar so sicer zakonski znaki korupcije po 3. alinei 2. člena ZPKor, ampak neodvisno in nepristransko sojenje na podlagi in v okviru ustave in zakona.

Glede na definicijo korupcije po ZPKor bi v zadevi lahko šlo za kršitev dolžnega ravnanja uradnih oseb, ki so pridobitev lastninske pravice omogočile, ne da bi za to imele ustrezno pravno podlago. Ker pa so postopki pridobivanja lastninske pravice potekali v času, ko ZPKor še ni bil sprejet, se Komisija do tega ne more opredeliti iz razloga ustavne prepovedi povratne veljave pravnih predpisov (155. člen Ustave Republike Slovenije).

Okoliščine, v katerih je pomočnik generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje na področju pravnih in splošnih zadev hkrati tudi solastnik in zastopnik odvetniške družbe, predstavljajo nasprotje interesov v smislu 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbence.

Določbe III. in IV. Poglavja Zakona o preprečevanju korupcije veljajo za člane individualnih in kolektivnih poslovodnih organov v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije ali lokalnih skupnosti, ki jih neposredno imenujejo državni organi ali organi lokalnih skupnosti.

Člani poslovodnih organov (direktorji, uprava) gospodarskih družb v večinski lasti Republike Slovenije ali lokalnih skupnosti, imenovani s strani državnih organov ali organov lokalnih skupnosti so izenačeni s funkcionarji po ZPKor in zanje veljajo med drugimi tudi določbe o prepovedih oziroma omejitvah sprejemanja daril ter vodenju seznama daril v smislu 24. in 25. člena ZPKor, za organe oziroma gospodarske družbe, katerih člani poslovodstva so, pa velja obveznost posredovanja seznama daril Komisiji v smislu 26. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb državnega sklada, ki pri svojem delu ne izvajajo določil Uredbe, ki jo je sprejela Vlada RS in določa prodajo produktov iz koncesij na javni dražbi, pomeni opustitev dolžnega ravnanja in ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Situacija, v kateri sta zakonska partnerja s statusom javnega uslužbenca v medsebojno nadrejenem oziroma podrejenem službenem položaju in eden od partnerjev opravlja strokovni nadzor nad delom drugega partnerja, lahko privede do konflikta interesov v smislu določb Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).

Ravnanje uradnih oseb ministrstva, ki v nasprotju z načelom enakopravne dostopnosti še pred izvedbo javnega natečaja za zasedbo prostih delovnih mest izberejo kandidate, ki bodo ne glede na objektivno oceno svoje primernosti zmagali na javnem natečaju ter jim s tem omogočijo neupravičeno prednost pred morebitnimi ostalimi kandidati in posledično pridobitev zaposlitve, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Ravnanje odgovornih oseb v javnem zavodu, ki po avtorski pogodbi oddajo storitev v izvajanje zakonskemu partnerju svoje uslužbenke, ki potem to storitev izvede in se njeni rezultati uporabijo v nadaljnjem postopku za izvedbo javnega naročila, kjer je kot najugodnejši ponudnik izbrana gospodarska družba, katere direktor in edini zaposleni je oseba, ki je pred tem izvajala dela po avtorski pogodbi, lastnica te gospodarske družbe pa njegova zakonska partnerka, zaposlena v zavodu, ustreza definiciji korupcije po tretji alineji 2. člena ZPKor.

Delovanje člana občinskega sveta, ki je predsednik Odbora občinskega sveta za urejanje prostora in varstvo okolja ter hkrati nastopa kot zastopnik investitorja pri pripravi in izvedbi podrobnega prostorskega načrta občine, predstavlja konflikt interesov.

Ravnanje uradnih oseb ministrstva, ki pri postopku podeljevanja koncesij ne ugotovijo popolnega dejanskega stanja in kršijo načelo enakosti, 54. člen Zakona o javnem-zasebnem partnerstvu ter določila razpisne dokumentacije in tako omogočijo pridobitev koncesije določenemu ponudniku, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Ravnanje odgovorne osebe v pravni osebi civilnega prava, ki organizira in izvaja strokovna izpopolnjevanja, za katera nima predpisanega pooblastila, pri tem pa možne udeležence vabi z obljubami, da jim udeležba omogoča izpolnitev strokovnih pogojev (pridobitev licenčnih točk) za opravljanje poklicne dejavnosti, je kršitev dolžnega ravnanja, s katero organizatorju omogoča neupravičeno korist, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2 člena ZPKor.

Pojasnilo št. 121 z dne 7.4.2009 se spremeni tako, da se glasi:

Naročnik Slovenske železnice d.o.o., Ljubljana, ki posluje po predpisih o javnih naročilih, v smislu 2. odstavka 28. člena ZPKor ne sme poslovati preko javnih naročil s poslovnim subjektom Gradivo d.o.o., Gaj, Pragersko, v katerem je družinski član člana nadzornega sveta naročnika imetnik poslovnega deleža v višini več kot 20%.

Delovanje člana občinskega sveta, ki je tudi član občinskega Odbora za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami in hkrati nastopa kot družbenik in predstavnik interesov zasebne družbe z gradbeno dejavnostjo, inženiringom in projektiranjem pri sprejemanju prostorskih aktov občine na zemljiščih v lasti zasebne družbe, katere družbenik je, predstavlja konflikt interesov.

Naročnik Slovenske železnice d.o.o., Ljubljana, ki posluje po predpisih o javnih naročilih, v smislu 2. odstavka 28. člena ZPKor ne sme poslovati preko javnih naročil s poslovnima subjektoma Kohek d.o.o., Bakovci in Gradivo d.o.o., Gaj, Pragersko, v katerih je družinski član člana nadzornega sveta naročnika imetnik poslovnega deleža v višini več kot 20%.

Ravnanje uradnih oseb centrov za socialno delo, ki pri opravljanju strokovnih nalog za ureditev izvrševanja roditeljske pravice in stikov z otroci s pristransko obravnavo enemu od staršev omogočijo neupravičeno prednost v nadaljnjih postopkih, ustreza definiciji korupcije po 3. alinei 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb upravnih organov in organov pravosodja, ki v postopkih, v katerih odločajo o vzgoji in varstvu otrok, nekritično sledijo ugotovitvam centrov za socialno delo ali z njimi povezanih strokovnjakov, čeprav bi na podlagi razpoložljivih podatkov in dokazil mogle in morale vedeti, da s tem eni od strank postopka očitno dajejo neupravičeno prednost, ustreza definiciji korupcije po 3. alinei 2. člena ZPKor.

Okoliščine, v katerih je generalni direktor direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano hkrati tudi lastnik in zastopnik gospodarske družbe, ki se ukvarja z informatiko na področju kmetijstva, predstavljajo konflikt interesov v smislu 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbence.

Ravnanje uradnih oseb javne agencije, ki postopek za brezplačno dodelitev radijskih frekvenc izvedejo v nasprotju s predpisi in s tem drugemu omogočijo neupravičeno korist, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji drugega člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb ministrstva, odgovornih za organiziranje in nadzor nad izvajanjem socialnega varstva, ki pri tem ravnajo v nasprotju s predpisi o socialnem varstvu in tako drugemu omogočijo neupravičeno korist, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji drugega člena ZPKor.

Ravnanje agencije Republike Slovenije, ki pri dodeljevanju nepovratnih sredstev ne spoštuje razpisanih pogojev in kljub njihovemu neizpolnjevanju gospodarski družbi dodeli nepovratna sredstva, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja in ustreza definiciji korupcije po 3. alinei 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradne osebe v državnem organu, ki postopek javnega naročanja načrtuje in izvede v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja in upravljanja z zaupanimi javnimi finančnimi sredstvi in tako drugemu omogoči korist, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji drugega člena ZPKor.

Sodelovanje recenzenta javne agencije v postopku dodeljevanja sredstev za izvajanje raziskovalnega programa, v katerem je kot izvajalec izbrana raziskovalna ustanova, v kateri je recenzent zaposlen, predstavlja konflikt interesov.

Ravnanje direktorja javnega zavoda, ki za sodelovanje v projektni skupini, zadolženi za pripravo strateško-razvojnega načrta zavoda, sklene odplačno pogodbo s samim seboj, predstavlja konflikt interesov.

Ravnanje uradnih oseb naročnika, ki pri postopku oddaje javnega naročila za primer gradnje po neuspešno izvedenem rednem (odprtem) postopku zaradi nesprejemljivih ponudb ponudnikov nadaljujejo s postopki oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji, pri čemer je kljub še vedno nesprejemljivi ponudbi izbran najugodnejši ponudnik, ne ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Odgovorna oseba, ki v funkciji predsedujočega volilni komisiji na volitvah v organe neprofitne organizacije ravna v nasprotju s predpisi o volilni kampanji in izvedbi volitev tako, da s tem določene kandidate onemogoči v pravici, da pod enakopravnimi pogoji sodelujejo na volitvah, je kršitev dolžnega ravnanja, ki drugim kandidatom omogoča neupravičeno korist v obliki večje možnosti za izvolitev, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Ravnanje odgovornih oseb neprofitne organizacije, ki pri volitvah v organe te organizacije in v organe njenih članic opustijo dolžni nadzor in ukrepanje ob kršitvah postopka in pravic kandidatov, je kršitev dolžnega ravnanja, s katero se določenim kandidatom omogoča neupravičena korist v obliki večje možnosti za izvolitev, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Članstvo v nadzornem odboru občine je v smislu 19. č, 30., 32. in 32. a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05, 60/07, v nadaljevanju ZLS) nezdružljivo s članstvom v Vaškem odboru in članstvom v Komisiji za področje zaščite, reševanja in pomoči, ki sta organa občinskega sveta, nezdružljivo pa je tudi z opravljanjem dejavnosti poveljnika Gasilske zveze ali Gasilskega društva, če sta uporabnika proračunskih sredstev občine.

Ravnanje uradnih oseb na upravni enoti, ki v nasprotju z določili koncesijskega akta izdajo dovoljenje za izkoriščanje in izvajanje del pred sklenitvijo koncesijske pogodbe za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin ter s tem poslovnemu subjektu omogočijo neupravičeno izkoriščanje teh surovin, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Ravnanje naročnika po predpisih o javnem naročanju, ko kot edino merilo za izbor ponudnika določi najnižjo ceno, potem pa kot najugodnejšega ponudnika izbere tistega, ki v roku za oddajo ponudi najvišjo ceno in pred izborom naknadno ponudi popust ter s tem postane cenovno najugodnejši ponudnik, naknadno sklenjeni aneksi k sklenjeni osnovni pogodbi pa povečajo njeno vrednost za več kot polovico, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradne osebe občine, ki odda v najem nepremičnino z neposredno pogodbo, najemniku pa dovoli oddajo tega objekta v podnajem, ne da bi pri tem upoštevala predpisani postopek in metode oddaje v najem, kot jih določata Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07, v nadaljevanju ZSPDPO) in Uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07), predstavlja kršitev dolžnega ravnanja in ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alinee 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb občine, ki ob izdaji lokacijske informacije kršijo načelo varstva pravic strank in varstva javnih koristi iz 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl.) ter tako pravnim osebam v zasebni lasti omogočijo promet z nepremičninami, ne da bi ob tem občina imela možnost uveljaviti predkupno pravico, je kršitev dolžnega ravnanja, ki ustreza definiciji korupcije po 3. alinei 2. člena ZPKor.

Ravnanje župana in drugih uradnih oseb občinske uprave, ki v nasprotju s pričakovano skrbnostjo in odgovornostjo pri opravljanju javnih funkcij in uradnih nalog vedoma ustvarijo pogoje, zaradi katerih bi občinski svet lahko sprejel odločitev, ki bi drugemu omogočila pridobitev neupravičene koristi, je kršitev dolžnega ravnanja, ki ustreza definiciji korupcije po 3. alineji drugega člena ZPKor.

Poslanec Državnega zbora je v smislu 20. in 31. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) ter 12. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št.112/05, v nadaljevanju ZPos) v povezavi z Odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-57/06 (Uradni list RS, št. 33/07) lahko član nadzornega sveta medobčinskega javnega sklada in član sveta ustanoviteljic javnega sklada.

Ravnanje uradnih oseb ob prodaji lastniških deležev Republike Slovenije (delnic) v gospodarski družbi na način, da komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje kapitalske naložbe Republike Slovenije, ki vodi postopek prodaje, pripravi strokovno utemeljen predlog prodaje vlagateljem, nato pa ga spremeni izključno na zahtevo nepristojne nadrejene uradne osebe, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb v komisiji za vodenje in nadzor postopka prodaje kapitalske naložbe Republike Slovenije, ko v nasprotju z 12. členom Uredbe o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države in občin (Uradni list RS št. 123/03), ki opredeljuje konflikt interesov in izločitev, same povzročijo konflikt interesov, pri tem pa ne predlagajo svoje izločitve in/ali o svojem ravnanju ne seznanijo pristojnih, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Situacija, ko inšpekcijski nadzor nad subjekti v lasti oziroma v financiranju občine opravlja javni uslužbenec, ki je istočasno župan te občine, predstavlja nasprotje interesov v smislu 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).

Funkcija poslanca Državnega zbora je v smislu določbe 12. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05, v nadaljevanju ZPos) v zvezi z določbo 31. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in Odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-57/06 (Uradni list RS, št. 33/07) nezdružljiva s članstvom v nadzornem organu gospodarske družbe.

V situaciji, v kateri javni uslužbenec opravlja nadzor nad projekti s področja delovanja občine, v kateri opravlja funkcijo člana občinskega sveta, obstaja konflikt interesov v smislu 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).

Situacija, v kateri javni uslužbenec, ki pri poklicni gasilski enoti zaseda delovno mesto sodelavca za zaščito in reševanje, katerega delovne naloge so podobne delovnemu področju podjetja, katerega solastnik je isti javni uslužbenec, predstavlja nasprotje interesov v smislu 1. odstavka 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).

Ravnanje uradnih oseb, ki v upravnih zadevah odločajo v očitnem nasprotju z dejansko in pravno naravo teh zadev ter s tem omogočajo drugemu neupravičeno korist, ustreza definiciji korupcije po 3. alinei drugega člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb ministrstva, ki v postopku podelitve koncesije predlagajo Vladi Republike Slovenije, da koncesijo določenemu podjetju podeli v nasprotju s pogoji iz javnega poziva in mu s tem omogočijo korist, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Članstvo dr. Darka Friša v strokovni komisiji za arhivsko dejavnost, med katere naloge sodi tudi obravnavanje vlog, prispelih na neposredne pozive, javne razpise in pozive za financiranje javnih kulturnih programov in projektov ter članstvo v svetu in strokovnem svetu Pokrajinskega arhiva Maribor, predstavlja konflikt interesov v smislu 1. odstavka 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).

Prepoved poslovanja po 2. odstavku 28. člena ZPKor ne velja le med Univerzo v Mariboru in med poslovnim subjektom Probatus, d.o.o., Bresternica, katerega ustanovitelj in direktor je hkrati član upravnega odbora Univerze v Mariboru, temveč tudi med fakultetami (medicinsko in drugimi) Univerze v Mariboru, ki delujejo v njenem okviru, in med poslovnim subjektom Probatus d.o.o., ko gre za javna naročila, o katerih odloča upravni odbor Univerze in so financirana iz javnih sredstev, iz česar izhaja, da Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru pri javnih naročilih, financiranih iz javnih sredstev, ne sme poslovati s poslovnim subjektom Probatus d.o.o..

Ravnanje direktorja fundacije in predsednika sveta iste fundacije, ki skleneta pogodbo o svetovanju fundaciji s podjetjem direktorja fundacije, je kršitev dolžnega ravnanja in omogočanje koristi direktorju, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alinei 2. člena ZPKor.

Imenovanje vodilnih delavcev v javnem zavodu v nasprotju z določili in pogoji iz pravilnika o sistemizaciji delovnih mest tega zavoda ustreza definiciji korupcije, določeni v 3.alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb ministrstva in občine, ki glede na ocenjeno vrednost javnega naročila izberejo neustrezen postopek oddaje javnega naročila in v nasprotju s predpisi naročila ne objavijo ter s tem v postopku izbire omogočijo prednost le določenim ponudnikom, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradne osebe, vodje oddelka državnega tožilstva, ki v nasprotju s Pravilnikom o notranji organizaciji in poslovanju državnih tožilstev v Republiki Sloveniji ne razporedi in ne izroči prejete pošte pisarni z odredbo o vpisu v ustrezne vpisnike, zaradi pričakovane koristi osumljenih oseb v obliki izognitve nadaljnjim postopkom ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Ravnanje zdravstvenega osebja, ki upravičencu do medicinsko tehničnega pripomočka ob odhodu iz ordinacije ne izročijo naročilnice, ki omogoča upravičencu svobodno izbiro med ponudniki medicinsko tehničnih pripomočkov skladno s pravili Zavoda za zdravstveno zavarovanje, temveč njegovo naročilnico izročijo ponudniku medicinsko tehničnih pripomočkov, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Udeležba predstavnikov občine kot javnega partnerja na ogledih objektov in naprav, ki so del sodelovanja v javno-zasebnem partnerstvu in jih financira zasebni partner na podlagi pogodbe o vzpostavitvi javno-zasebnega partnerstva, ne ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alinee 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Ravnanje uradne osebe občine, ki s premoženjem občine upravlja v nasprotju z načelom gospodarnosti in enakopravnosti, zaradi česar drugemu nastane neupravičena korist, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Pogodbe, ki se nanašajo na dobavo pekarskih izdelkov po javnem razpisu v letih 2005 do 2008 med Osnovno šolo Metlika in podjetjem Manja, d.o.o., so na podlagi 4. odstavka 28. člena nične.

Osnovna šola Metlika je na podlagi 11. člena ZPKor do 30.06.2008 dolžna poročati Komisiji za preprečevanje korupcije o svojih ukrepih glede sklenjenih pogodb.

Ravnanje uradnih oseb, ki pri oddaji naročila zaupne narave ravnajo v nasprotju z zajamčeno enakopravnostjo ponudnikov, omogoča pridobitev neupravičene koristi posameznim ponudnikom, to pa ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb – starešin policije, ki preprečijo preiskovanje sumov kaznivih dejanj po določilih Zakona o kazenskem postopku in s tem preprečijo uvedbo kazenskega postopka zoper odgovorne posameznike, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji drugega člena ZPKor.

Plačevanje različnih oblik izobraževanj za vnaprej določene zdravnike v javnih zavodih in na račune, ki niso računi njihovih delodajalcev, s strani proizvajalcev zdravil in/ali medicinske opreme oz. njihovih prodajalcev ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Delovanje člana občinskega sveta, ki je predsednik Odbora za ekologijo, komunalno in cestno gospodarstvo občine in hkrati (preko poslovnega subjekta, katerega zastopnik in lastnik je) tudi koordinator ter svetovalec pri izdelavi medobčinskega projekta na področju urejanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na povodju reke Drave, predstavlja konflikt interesov.

Ravnanje odgovornih oseb javnega zavoda, ki začnejo izvajati specialistični program izobraževanja v nasprotju s predpisi in merili za delovanje visokošolskih zavodov ter s tem omogočijo pridobitev premoženjske koristi svojemu zavodu, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Ravnanje župana občine, ki je na podlagi sklepa občinskega sveta zasebnemu visokošolskemu zavodu oddal poslovne prostore v triletno brezplačno uporabo za izvajanje javno veljavnega univerzitetnega in visoko strokovnega izobraževanja, ne ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alinee 2. člena ZPKor.

Ravnanje odgovornih oseb – uprave delniške družbe, ki sprejme sklep, da za izvajalca del izbere konzorcij več podjetij, čeprav ve, da njihove ponudbe ni mogoče obravnavati kot pravilne v smislu določil ZJN-1, ustreza definiciji korupcije, določeni v 3.alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb državnega organa, ki izdajo soglasje k študijskim programom v nasprotju s predpisi in pravili odločanja, je kršitev dolžnega ravnanja, s katero izvajalcem teh programov omogočajo pridobitev neupravičene koristi, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Ravnanja odgovornih oseb družbe-investitorja, ki

nakažejo finančna sredstva oz. avans družbi-izvajalcu investicije v višini, ki znatno presega pogodbeno dogovorjeno vrednost,
pri čemer se niti po dveh letih ne začno izvajati investicijska dela,
z avansom nakazana finančna sredstva niso ustrezno zavarovana,
odgovorne osebe obeh družb pa se med seboj poznajo kot solastniki tretje družbe,

ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Ravnanje župana občine, ki je kot zastopnik občine na podlagi sklepa občinskega sveta sklenil s športnim društvom v stečaju kot prodajalcem pogodbo o nakupu prizidka športnega objekta, na katerem je imel prodajalec po sklepu občinskega sveta priznano etažno lastninsko pravico, ki pa ni bila vknjižena v zemljiško knjigo, ne ustreza definiciji korupcije po 3. alinei 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb, ministra in članov komisije za ugotovitev kompetenc za zasedbo posameznih formacijskih dolžnosti v Slovenski vojski, ki so pri nekaterih pripadnikih stalne sestave Slovenske vojske na podlagi predpisanih kriterijev in postopka ugotovili izpolnjevanje posebnih vojaških kompetenc za zasedbo formacijskih dolžnosti, kakršne so dosegljive tudi mimo nacionalnih izobraževalnih sistemov, ne ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alinee 2. člena ZPKor.

Ravnanje policijskih starešin – uradnih oseb, ki v nasprotju s predpisi predlagajo, soglašajo ali sprejmejo odločitev o navidezni kadrovski premestitvi in napredovanju javnega uslužbenca, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji drugega člena ZPKor.

Ravnanje župana, ki za nekaj ur skupini poslancev Državnega zbora RS v brezplačno uporabo odstopi prostor v občinski zgradbi svoje občine, ne ustreza definiciji korupcije iz tretje alineje 2. člena ZPKor.

Ravnanje občinskega sveta, ki za člane komisij in odborov kot svojih delovnih teles, razen komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, imenuje občane, ki so v sorodstvenem razmerju s člani občinskega sveta oziroma občinskimi funkcionarji, ne ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alinee 2. člena ZPKor.

Sodelovanje javnega uslužbenca v vlogi člana razpisne komisije v postopku dodeljevanja sredstev za izvajanje razvojnega programa, v katerem je kot izvajalec izbran ponudnik, ki pri izvajanju programa sodeluje s poslovnim subjektom, katerega zastopnik je družinski član člana razpisne komisije, predstavlja konflikt interesov v smislu 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).

Funkcija poklicnega ali nepoklicnega župana v smislu 21. člena ZPKor ni nezdružljiva s članstvom v društvu kot pravni osebi zasebnega prava.

Vrednost ‘naročil male vrednosti’ iz 1. odstavka 28. člena ZPKor ustreza vrednostim javnih naročil, pri katerih je potrebno po 2. odstavku 24. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, v nadaljevanju ZJN-2) izvesti postopek z zbiranjem ponudb in znaša v primeru naročanja blaga in storitev 40.000 EUR, v primeru naročanja gradenj pa 80.000 EUR. Ena dvanajstina njihovih vrednosti, za katere ne velja omejitev poslovanja v smislu 1. odstavka 28. člena ZPKor, v primeru naročanja blaga in storitev tako znaša 3.333 EUR, v primeru naročanja gradenj pa 6.666 EUR.
 

Ravnanje uradnih oseb ministrstev, ki so sodelovale pri oddajanju naročil za izdelavo splošnih pravnih predpisov zunanjim strokovnjakom, ne ustreza definiciji korupcije, določeni v 3.alinei 2. člena ZPKor.

Kmetije in kmetijska gospodarstva v občini Sevnica, katerih nosilec je občinski funkcionar, iz občinskega proračuna lahko pridobivajo državno pomoč, namenjeno za predelavo in promocijo kmetijskih proizvodov ter prodajo kmetijskih pridelkov, ki se izvaja kot dopolnilna dejavnost na kmetiji oziroma kmetijskem gospodarstvu.

Opravljanje nalog generalnega direktorja Direktorata za notranji trg na ministrstvu za gospodarstvo in hkratno upravljanje gospodarske družbe s področja trgovanja z naftnimi derivati predstavlja konflikt interesov v smislu 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev.

Ravnanje direktorice javnega zavoda Art center, Prosenjakovci, ki je oddala javno naročilo pravnega zastopanja javnega zavoda zakonskemu partnerju v brezplačno izvajanje, ne ustreza definiciji korupcije po 3. alinei 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb, ki so sodelovale pri podelitvi koncesije in izdaji dovoljenj investitorju za gradnjo Doma za stare Janeza Krstnika v Ljubljani, ne ustreza definiciji korupcije, določeni v 3.alinei 2. člena ZPKor.

Ravnanje detektiva, ki za svoje naročnike pridobiva informacije v nasprotju z zakonom in poklicno dolžnostjo varovanja zasebnosti, osebnostnih pravic in osebnih podatkov posameznikov pri opravljanju detektivske dejavnosti ter pri tem uporablja metode, ki so z zakonom dovoljene le obveščevalno-varnostnim službam države in policiji, je kršitev dolžnega ravnanja in omogočanje neupravičene koristi naročniku detektivskih storitev, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alinei 2. člena ZPKor.

Ravnanje odgovornih oseb v gospodarski družbi v lasti Republike Slovenije, ki direktorju te družbe odobrijo kredit po obrestni meri, ki je občutno nižja od tistih, ki jih za isti ali podoben namen z enakovrednim zavarovanjem odobrijo bančne ali njim sorodne ustanove, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Odvetnik, ki namerno izkorišča nepoučenost, zmoto ali boječnost nasprotne stranke, da bi tako dosegel neupravičen uspeh za svojo stranko, krši dolžno ravnanje in s tem omogoča drugemu neupravičeno korist, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alinei 2. člena ZPKor.

Opravljanje nalog vodje oddelka za finance v občinski upravi in hkratno opravljanje nalog člana sveta javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, v kateri je zaposlen vodja oddelka za finance, predstavlja konflikt interesov v smislu določb Zakona o javnih uslužbencih.

Uradna oseba, ki o napredovanju javnega uslužbenca oziroma uslužbenke odloča v nasprotju s skupnimi načeli Zakona o javnih uslužbencih in standardi poklicne etike, določenimi v Kodeksu ravnanja javnih uslužbencev, krši dolžno ravnanje in s tem omogoča drugemu neupravičeno korist, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji drugega člena ZPKor.

Funkcionarji v Uradu predsednika republike lahko poleg svoje funkcije opravljajo pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, kulturno ali publicistično delo v smislu 2. odstavka 19. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb Javne agencije za raziskovalno dejavnost, ki je Zavodu Republike Slovenije za šolstvo oddala v izvedbo raziskovalni projekt ‘Kvalitativna in kvantitativna analiza učbenikov zgodovine’, katerega sofinancer je tudi Ministrstvo za šolstvo in šport, in v katerem kot izvajalka sodeluje oseba, ki je v prijateljskih odnosih z ministrom za šolstvo in šport, ki se izloči iz postopkov odločanja, ne ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb oziroma odgovornih oseb naročnika po določbah Zakona o javnem naročanju (ZJN-2), ki izdelajo razpisno dokumentacijo tako, da tehnične lastnosti predmeta nakupa določijo v korist vnaprej znanemu ponudniku, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alinee 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb ministrstva, ki po izvedenem javnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin tiskanih medijev za sofinanciranje na podlagi razpisnih meril izberejo najvišje ocenjene projekte, ne ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Ravnanje odgovornih oseb osnovne šole, ki med potencialnimi ponudniki izvedejo ‘povpraševanje’ za dobavo delovnih zvezkov in nato izberejo najugodnejšega dobavitelja, kateremu posredujejo sezname osebnih podatkov učencev, da lahko izbrani ponudnik na njihove naslove posreduje svojo ponudbo, ob dejstvu, da osnovna šola v tej zadevi sploh ni naročnik po določbah Zakona o javnem naročanju, izbrani ponudnik pa je z njene strani izbran tudi iz razloga ponujanja ‘koristi za šolo’, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Ravnanje javnega uslužbenca, ki poleg svoje zaposlitve opravlja dejavnost direktorja zasebnega poslovnega subjekta, s katerim poslovno sodelujejo organi državne uprave s področja dejavnosti organa, v katerem je zaposlen javni uslužbenec, predstavlja konflikt interesov v smislu 100. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02 in nasl., v nadaljevanju ZJU) in določb Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).

Uradne osebe, ki z javnim razpisom za sofinanciranje z neodplačnimi finančnimi sredstvi (subvencijami) Republike Slovenije in Evropske unije vnaprej onemogočijo skupino zakonitih upravičencev, da bi kandidirala za razpisana sredstva, kršijo dolžno ravnanje, s tem neupravičeno zagotovijo privilegirani skupini podjetij večjo možnost za premoženjsko korist v obliki pridobitve subvencij, to pa je ravnanje, ki ustreza definiciji korupcije po 3. alinei drugega člena ZPKor.

Univerza v Mariboru v smislu 2. odstavka 28. člena ZPKor ne sme poslovati preko javnih naročil z družbo Probatus, d.o.o., Bresternica, katere ustanovitelj in direktor je hkrati član upravnega odbora Univerze v Mariboru.

Javni medijski zavod, ki drugim medijem informacije na lastno pobudo posreduje tako, da nekatere od njih obravnava prednostno, krši načelo nepristranskosti in enakega obravnavanja.

Za izvajanje aktivnosti neposrednih proračunskih uporabnikov je kot namenski prihodek proračuna dopustno pridobivati in uporabljati sredstva donacij domačih ali tujih pravnih ali fizičnih oseb, ni pa dovoljeno pridobivati in uporabljati sponzorskih sredstev.

Ravnanje uradnih oseb ministrstva, ki v postopku javnega naročanja za adaptacijo objekta izberejo izvajalca, ki izdelavo projektno tehnične dokumentacije (PZI) za izvedbo del zaupa poslovnemu subjektu, v katerem je soustanovitelj in zaposleni oseba, ki je sodelovala v postopku odločanja o izvajalcu, nima znakov korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradne osebe občine, ki brez javnega razpisa sklene pogodbo o financiranju kulturnega projekta z izvajalcem, katerega ustanovitelj ni občina, niti kot prejemnik sredstev ni določen v proračunu občine, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradne osebe v državnem organu, ki z zaupanimi finančnimi sredstvi upravlja nenamensko in negospodarno ter s tem omogoča okoriščanje drugih, ustreza definiciji korupcije po 3. alinei drugega člena ZPKor.

Ravnanje uradne osebe – župana, ki v postopku pred izdajo gradbenega dovoljenja sklene urbanistično pogodbo v nasprotju s pristojnostmi občinskih organov po Zakonu o lokalni samoupravi, občinskimi predpisi ter odločitvami občinskega sveta in nadzornega odbora občine, krši dolžno ravnanje in s tem omogoča neupravičeno korist investitorju gradnje in drugim osebam, deležnim dobička iz tega posla, ustreza definiciji korupcije po 3. alinei drugega člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb občine, ki pri odločanju o predhodnih vprašanjih prispevajo k sklenitvi urbanistične pogodbe, čeprav se zavedajo, da je to v nasprotju s predpisi in odločitvami občinskih organov, kršijo dolžno ravnanje in s tem omogočajo neupravičeno korist investitorju gradnje in drugim osebam, deležnim dobička iz tega posla, ustreza definiciji korupcije po 3. alinei drugega člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb – članov občinskega sveta, določenih v komisijo za sodelovanje in spremljanje dela občinske uprave pri pripravi osnutka urbanistične pogodbe, ki s svojimi odločitvami prispevajo k sklenitvi urbanistične pogodbe, podpisane v nasprotju s predpisi in odločitvami občinskih organov, je kršitev dolžnega ravnanja in omogočanje neupravičene koristi investitorju gradnje ter drugim osebam, deležnim dobička iz tega posla, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alinei drugega člena ZPKor.

Oseba, ki v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja nastopa kot pooblaščenec investitorja in v isti zadevi kot član pristojnih teles občine oziroma krajevne skupnosti glasuje za oprostitev komunalnega prispevka in za odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju gradnje, je v konfliktu interesov. Njene aktivnosti, ki prispevajo k sklenitvi urbanistične pogodbe med občino in investitorjem gradnje, podpisane v nasprotju s predpisi in odločitvami občinskih organov, ustrezajo definiciji pobudnika kršitev dolžnega ravnanja in omogočanja neupravičene koristi, kar je izvršitvena oblika korupcije po 3. alinei drugega člena ZPKor.

Ravnanje uradne osebe – ministra, ki v nasprotju z veljavnimi predpisi sprejme sklepe o financiranju kulturnih projektov in jim s tem omogoči pridobitev proračunskih sredstev, ustreza definiciji korupcije, določeni v 3. alineji 2. člena ZPKor.

Opravljanje funkcije člana občinskega sveta in hkratno opravljanje pogodbenega dela začasnega direktorja javnega podjetja preko poslovnega subjekta, katerega ustanovitelj in zastopnik je občinski svetnik, ni medsebojno nezdružljivo v smislu 21. člena ZPKor, predstavlja pa takšna situacija konflikt interesov.

Ravnanja uradnih oseb ministrstva, ki v postopku za oddajo javnega naročila kršijo temeljna načela in zakonske določbe na področju javnega naročanja, pri realizaciji sklenjenih pogodb pa temeljna načela Obligacijskega zakonika, ustrezajo definiciji korupcije po 3. alinei 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije, saj s tem določenim ponudnikom na javnih razpisih ministrstva zagotavljajo pridobitev posla in s tem povezano premoženjsko korist. Definiciji korupcije ustrezajo tudi ravnanja odgovornih in uradnih oseb javnih zavodov in pobudnikov prej opisanih ravnanj, ki sodelujejo pri kršitvah oziroma teh kršitev ne odpravijo, čeprav zanje vedo.

Ravnanje uradnih oseb državnega organa in organizacije z javnimi pooblastili, ki pri svojem poslovanju odkrijejo kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, pa jih v nasprotju z določili Zakona o kazenskem postopku ne naznanijo pristojnim organom, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Ravnanja odgovornih oseb v območnih enotah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki so z zasebnimi pravnimi osebami sklenile pogodbe o dobavi medicinsko tehničnih pripomočkov v nasprotju z določili Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, sklepom Vlade Republike Slovenije in sklepi direkcijskega kolegija Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ustreza definiciji korupcije, določeni v 3.alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb državnega tožilstva Republike Slovenije z obvestilom o sumu nezakonitosti v policijskih postopkih na način, ki ni v pristojnosti državnega tožilstva in ki omogoča posameznikom v policiji, da se izognejo ugotavljanju odgovornosti, ustreza definiciji korupcije po 3. alinei drugega člena ZPKor.

Naročilo za izvedbo projekta električnih in strojnih inštalacij, ki je bilo na podlagi naročilnic izvedeno med Domom starejših občanov Ljubljana Šiška in TE-BIRO, d.o.o., je v nasprotju z drugim odstavkom 28. člena ZPKor in je nično.

V primeru, ko javni uslužbenec predseduje Komisiji za razvrščanje zdravil pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije in je hkrati predsednik Slovenskega zdravniškega društva, ki se financira z donacijami farmacevtskih družb, je prisoten konflikt interesov v smislu 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).

Ravnanje uradnih oseb v ožjih delih občine (mestnih četrtih ali krajevnih skupnostih) s statusom pravnih oseb, ki sklepajo pravne posle brez predhodnega soglasja župana, kot to določa predpis o proračunu občine, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alinee 2. člena ZPKor.

Ravnanje udeleženca v uradnem postopku, ki uradni osebi poskusi dati denar ali kakšno drugo korist, da bi na ta način pridobil zase ali za koga drugega korist v obliki ugodnejše obravnave v tem postopku, ustreza definiciji korupcije po 3. alinei 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Pri ustanavljanju Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije Celje in dodeljevanju koncesij za izvajanje visokošolskih programov ni prišlo do korupcije, kot jo definira 3. alineja 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradne osebe državnega organa, ki nedovoljeno vpliva na podrejeno uradno osebo, da ta v uradnem postopku stori ali opusti določeno dejanje na način, ki privede do izboljšanja položaja stranke v tem postopku, ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Za ravnanja uslužbencev Konzularnega sektorja Ministrstva za zunanje zadeve in Veleposlaništva RS v Zagrebu v postopkih izdajanja vizumov tujcem v letu 2001 ni mogoče uporabiti definicije korupcije, določene v 3.alineji 2. člena ZPKor, ker je navedeni zakon pričel veljati šele dne 30.1.2004, po izvršenih postopkih izdajanja vizumov.

Generalna usmeritev župana pravnim osebam, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, da za odvetniške in notarske storitve najemajo določene odvetnike in notarje, ni ravnanje, ki bi izpolnjevalo znake korupcije po 3. alinei 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije – ZPKor (Uradni list RS 2/04 in sprem.).

Poslovni subjekt, v katerem je funkcionar občine ali njegov družinski član imetnik poslovnega ali upravljavskega deleža v višini več kot 20%, je upravičen do sredstev državne pomoči iz državnega proračuna ali proračuna občin, z izjemo občine, v kateri opravlja javno funkcijo, ali v primeru, da mu javna funkcija dejansko omogoča vpliv na dodelitev takšne pomoči.

Ravnanje uradnih oseb ministrstva, ki z zasebno pravno osebo sklenejo sodno poravnavo glede terjatev, za katere pravni temelj ne obstaja, ustreza definiciji korupcije, določeni v 3.alineji 2. člena ZPKor.

Opravljanje nalog Varuha človekovih pravic je v smislu 1. odstavka 19. člena ZPKor združljivo z opravljanjem dejavnosti sodnega izvedenca, če se izvedensko delo opravlja brezplačno.

Ravnanje uradnih oseb javne agencije pri izdajanju odločb za klinično preskušanje zdravil, ko v nasprotju z določbami pravilnika o kliničnem preskušanju zdravil pri prosilcih ne preverjajo izpolnjevanja predpisanega pogoja glede dokazila o zavarovanju odškodninske odgovornosti za primer morebitne škode za preizkušanca, nastale kot posledica kliničnega preskušanja, ustreza definiciji korupcije, določeni v 3.alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradne osebe – župana občine, ki sklene pogodbo o ustanovitvi brezplačne stvarne služnosti za izvedbo daljinskega ogrevanja občine z zasebno družbo v lasti njegovega sina, ne da bi bil za to sprejet program upravljanja z nepremičninami občine, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.

Omejitve poslovanja po 1. odstavku 28. člena ZPKor ne veljajo za naročila male vrednosti, če je ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene v Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2007 in 2008 (Uradni list RS, št. 126/06, v nadaljevanju ZIPRS0708), ki znašajo za nabavo blaga in storitve 3.477 EUR brez DDV in za gradnje 6.954 EUR brez DDV.

Dejavnost tolmačenja oziroma prevajanja šteje med kulturno delo v primerih, ko gre za ustvarjanje in posredovanje kulturnih dobrin s področja besednih, uprizoritvenih, glasbenih, vizualnih, filmskih in avdiovizualnih umetnosti, medijev, založništva, knjižničarstva ali kinematografije in je pod temi pogoji v smislu 2. odstavka 19. člena ZPKor izvzeta iz omejitev glede nezdružljivosti opravljanja poklicne funkcije s pridobitno dejavnostjo.

Podpisovanje pogodb, ki vsebujejo elemente, za katere je po določilih statuta njihove občine potrebno vnaprejšnje soglasje občinskega sveta, s strani župana brez ustreznega sklepa občinskega sveta, ustreza definiciji korupcije, določeni v 3. alineji 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb Agencije za zavarovalni nadzor pri pregledu poslovanja Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d.v.z., ne ustreza definiciji korupcije po 3.alinei 2. člena ZPKor.

Poklicni občinski funkcionar je v smislu 2. odstavka 20. člena ZPKor kot predstavnik ustanovitelja lahko član sveta javnega zavoda ali javne agencije oziroma član nadzornega organa javnega podjetja ali javne agencije, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija.

Minister ali drugi funkcionar vlade, ki podpisuje pogodbe o poslovnem sodelovanju med organom, v katerem opravlja funkcijo, in poslovnim subjektom, s katerim je poslovno ali upravljavsko povezan njegov družinski član ali prijatelj, zaide v konflikt interesov.

V primeru nakupa medicinske oprema iz sredstev donacij in iz sredstev javnega zavoda – zdravstvenega doma se morajo vsa sredstva, namenjena nakupu, zbrati na računu zdravstvenega doma, ki izvrši nabavo medicinske opreme skladno z določili zakona o javnem naročanju.

Darila, ki jih sprejme funkcionar oziroma njegov družinski član ob odhodu funkcionarja v pokoj ali ob njegovem prenehanju funkcije, niso darila v zvezi z opravljanjem funkcije, zato zanje ne veljajo določbe o prepovedi oziroma omejitvah sprejemanja daril v smislu 24. in 25. člena ZPKor.

Sodelovanje uslužbencev Informacijskega pooblaščenca na seminarjih, na katerih v okviru pravil pedagoške dejavnosti državnih uradnikov prejmejo plačilo za opravljeno delo, ne ustreza definiciji korupcije v smislu 3.alineje 2. člena ZPKor.

Pridobitev ali najem zemljišč oziroma obstoječih objektov šteje med izjeme, ki v smislu 18. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, v nadaljevanju ZJN-2) niso predmet javnega naročanja, zaradi česar občina za izvedbo sprejetega projekta lahko kupi nepremičnino v lasti poslovnega subjekta, v katerem je funkcionar naročnika oziroma njegov družinski član imetnik poslovnega deleža v višina nad 20%, v smislu 1. odstavku 28. člena ZPKor.

Posredovanje neresničnih informacij Varuhu človekovih pravic s strani uradnih oseb v policiji, ki lahko onemogoči učinkovito preiskavo suma nepravilnega ravnanja policije, ustreza definiciji korupcije, določeni v 3.alinei 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb Ministrstva za okolje in prostor, ki so pripomogle k izdaji dovoljenj za postavitev vetrne elektrarne s pripadajočo infrastrukturo na Volovji rebri, ustreza definiciji korupcije, določeni v 3.alinei 2. člena ZPKor.

Ravnanja uradnih oseb Urada za prostorski razvoj Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije pri sprejemanju Državnega lokacijskega načrta za hitro cesto Koper Izola ustrezajo definiciji korupcije iz 2. člena ZPKor.

Če direktor javnega zavoda, ki po 2.odstavku 3.člena ZPKor ni izenačen s funkcionarjem, dovoli, da javni zavod preko javnih naročil posluje s poslovnim subjektom, katerega zastopnik je sam ali pa njegov družinski član, pride do konflikta interesov v smislu 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).

Javni zavod, javno podjetje, javni sklad ali javna agencija, katerih ustanoviteljica je občina, lahko v smislu 28. člena ZPKor preko javnih naročil brez omejitev poslujejo s poslovnim subjektom, katerega imetnik poslovnega ali upravljavskega deleža je občinski funkcionar, če navedeni funkcionar ni tudi član organa upravljanja ali nadzornega organa tega javnega zavoda, javnega podjetja, javnega sklada ali javne agencije.

Ravnanje uradnih oseb Ministrstva za notranje zadeve – Policije, ki so izdale odločbo o ustanovitvi začasnega mejnega prehoda Pince brez zaračunavanja posebnih stroškov pobudniku ustanovitve, ne ustreza definiciji korupcije, določeni v 3.alinei 2. člena ZPKor.

Funkcija nepoklicnega župana je združljiva s funkcijo državnega sekretarja v Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, v smislu 21. člena ZPKor in 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZLS) ter v povezavi z 31. členom ZPKor.

Omogočanje zdravstvenih storitev mimo pravil o čakalnih vrstah pacientov (‘preskakovanje’) v sistemu javnega zdravstva iz razlogov, ki niso medicinsko indicirani kot nujni, ustreza definiciji korupcije iz 3.alinee 2.člena ZPKor.

Ravnanje odgovornih oseb v gospodarskih družbah, ki so v nasprotju s 25. členom Zakona o političnih strankah – uradno prečiščeno besedilo (ZPolS-UPB1) (Uradni list RS, št. 100/05), (v nadaljevanju: ZPolS) finančno podprle volilno kampanjo političnih strank in jim s tem omogočile korist v obliki nedovoljenih donacij, ustreza definiciji korupcije iz 3.alinee 2.člena ZPKor. Prav tako definiciji korupcije iz 3.alinee 2.člena ZPKor ustreza tudi ravnanje odgovornih oseb v političnih strankah, ki so bile z zaprosili za financiranje volilne kampanje zgoraj omenjenim gospodarskim družbam pobudnice kršitev, storjenih s strani teh družb.

Funkcija člana občinskega sveta v smislu 37. b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZLS) in v povezavi z 31. členom ZPKor, ni nezdružljiva z delom gradbenega inšpektorja, če gradbeni inšpektor opravlja nadzorstvo v občini, v kateri ni član občinskega sveta.

Opravljanje nalog člana nadzornega sveta javnega sklada in hkratno sodelovanje v projektu, ki je sofinanciran s sredstvi tega javnega sklada, povzroči konflikt interesov, če član nadzornega sveta sodeluje pri sprejemu odločitve o sofinanciranju projekta.

Ravnanje uradnih oseb Ministrstva za šolstvo in šport, ki so sodelovale v postopku poravnave z Nadškofijo Maribor glede odškodnine za nezmožnost uporabe objektov na Vrbanskem platoju v Mariboru, ne ustreza definiciji korupcije, določeni v 3.alinei 2. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem sektorju, ki v nasprotju z dolžnim ravnanjem prejmejo od dejanskih ali bodočih poslovnih partnerjev plačilo nagrad, donacij, stroškov in podobne ugodnosti, kot tudi ravnanje odgovornih oseb v poslovnih subjektih, ki s ponujanjem tovrstnih ugodnosti spodbudijo navedene kršitve dolžnega ravnanja, ustreza definiciji korupcije iz 3. alineje 2. člena ZPKor.

Pogodba o opravljanju storitev na področju varnosti pri delu, sklenjena med Splošno bolnišnico Slovenj Gradec in BVD- Ravne d.o.o., z dne 14. marec 1997, ni v nasprotju z drugim odstavkom 28. člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, ki v postopku za sprejem tujca v državljanstvo Republike Slovenije opustijo dolžno nadzorstvo in odločijo v nasprotju z dolžnim ravnanjem, ki ga zahteva Zakon o državljanstvu, ustreza definiciji korupcije iz 3.alinee 2.člena ZPKor.

Javno podjetje v smislu 2. in 3. odstavka 28. člena ZPKor prek javnih naročil ne sme poslovati s poslovnim subjektom, katerega direktor ali njegov družinski član je hkrati član nadzornega sveta tega javnega podjetja, kot tudi ne s poslovnim subjektom, katerega imetnik poslovnega ali upravljavskega deleža v višini nad 20% oziroma njegov družinski član je hkrati član nadzornega sveta tega javnega podjetja.

Državni in organi lokalnih skupnosti so dolžni voditi sezname sprejetih daril za funkcionarje na podlagi 25. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04), za javne uslužbence pa na podlagi 11. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02, 23/05, 113/05, 131/06).

Funkcija člana občinskega sveta je združljiva s funkcijo državnega sekretarja in predstojnika Službe Vlade RS za razvoj, v smislu 21. člena ZPKor in v povezavi z 31. členom ZPKor. Funkcija člana občinskega sveta je združljiva z delom v Zvezi kulturnih društev, v smislu 21. člena ZPKor in v povezavi z 31. členom ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb ministrstva za zdravje, ki je dne 11.12.2006 izdalo sklep številka 658-40/2006-4, je v nasprotju z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS št. 72/06-uradno prečiščeno besedilo) in Zakonom o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05- uradno prečiščeno besedilo) in ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Ravnanje uradnih oseb Vlade Republike Slovenije, ki so odločile, da lahko Avto-moto zveza Slovenije poleg Slovenske vojske in Policije edina opravlja helikopterske prevoze za potrebe nujne medicinske pomoči in prevoze do zdravstvene službe oziroma med bolnicami, ustreza definiciji korupcije iz 3.alinee 2.člena ZPKor.

Ravnanje uradnih oseb ministrstva, ki družinskim članom funkcionarjev in drugih oseb v delovnem razmerju pri ministrstvu dovolijo prevoze s službenim avtomobilom v privatne namene, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alinee 2. člena ZPKor.

Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, ki deluje na območju občine, v smislu 37.b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05- uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZLS) in v povezavi z 31. členom ZPKor.

Funkcija poklicnega ali nepoklicnega podžupana je v smislu 20. in 21. člena ZPKor združljiva s funkcijo člana občinskega sveta.

Funkcija podžupana in člana občinskega sveta je v smislu 21. člena ZPKor združljiva s funkcijo člana oziroma predsednika delovnih teles občinskega sveta.

Funkcija člana občinskega sveta je v smislu 21. člena ZPKor združljiva z delom tajnika krajevne skupnosti.

Izplačilo nagrade zaposlenim v javnem zavodu, ki je bila zbrana z namensko donacijo temu zavodu, ne ustreza definiciji korupcije iz tretje alineje 2. člena ZPKor.

Funkciji sodnika kot poklicnega funkcionarja in člana sveta krajevne skupnosti sta v smislu določb 19. in 20. člena ZPKor medsebojno združljivi.

Ravnanje sodnika, ki sprejme odvetnikovo brezplačno zastopanje pred sodnimi organi, ne predstavlja korupcije v smislu 3.alinee 2.člena ZPKor, lahko pa privede do nasprotja interesov.

Funkcija poklicnega ali nepoklicnega župana občine ni združljiva s funkcijo člana organa upravljanja javnega zavoda ali nadzornega organa javnega podjetja, katerega ustanoviteljica je občina.

Nezdružljivost ne obstaja v primeru, ko je poklicni župan v svet javnega zavoda ali v nadzorni svet javnega podjetja imenovan kot predstavnik občine.

Pomočniki državnih tožilcev štejejo med državne tožilce v smislu 2. člena ZPKor, za katere veljajo določbe tretjega in četrtega poglavja ter prehodne in končne določbe ZPKor.

Funkciji župana in direktorja javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, sta v smislu 20. in 21. člena ZPKor medsebojno nezdružljivi.

Pri podžupanih mestne občine Novo mesto, Alojzu Muhiču in Milošu Dularju, ni zaznati nezdružljivosti funkcije s pridobitno dejavnostjo.

Opravljanje funkcije člana občinskega sveta in hkratno opravljanje pogodbenega dela svetovanja županu občine ni medsebojno nezdružljivo v smislu 21. člena ZPKor, predstavlja pa takšna situacija konflikt interesov.

Razpolaganje s stvarnim premoženjem države in občin, pri katerem se uporabljajo določila predpisa o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin na način, ki omogoča posameznim osebam protipravno pridobivanje tega premoženja pod ugodnejšimi pogoji kot veljajo za druge interesente, ustreza definiciji korupcije iz tretje alineje 2. člena ZPKor.

Zavestni izbor najugodnejšega ponudnika v postopku javnega naročanja na temelju drugačnih kriterijev, kot so navedeni v razpisni dokumentaciji, ustreza definiciji korupcije iz tretje alineje 2. člena ZPKor.

Sodelovanje javnega uslužbenca v postopku testiranja orožja, na podlagi katerega je bil v postopku javnega naročila kot dobavitelj izbran poslovni subjekt, s katerim ima javni uslužbenec poslovne stike, predstavlja nasprotje interesov v smislu 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).

Ravnanje odgovornih delavcev v zdravstvenih ustanovah, ko sprejemajo v začasno ali trajno uporabo podarjeno ali kako drugače dano medicinsko opremo, pri tem pa ne izdelajo ustreznih strokovnih in ekonomskih analiz in ne izračunajo stroškov njene uporabe, ustreza definiciji koruptivnega ravnanja iz tretje alineje drugega člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Imenovanje predsednika oziroma člana sveta javnega zavoda za ravnatelja tega javnega zavoda vzpostavi nezdružljivost interesov, če novoimenovani ravnatelj ne odstopi s položaja predsednika oziroma člana sveta šole.

Opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora in izvajanje pedagoškega dela za drugega delodajalca na področju, na katerem se opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora, ne predstavlja korupcije v smislu 3. alinee 2. člena ZPKor, lahko pa predstavlja nasprotje interesov.

Ravnanje župana, uradnikov občinske uprave, arhitektov oziroma odgovornih prostorskih načrtovalcev in drugih oseb, ki na podlagi javnih pooblastil sodelujejo pri urejanju prostora in graditvi objektov in sicer pri pripravi, izdelavi in sprejemanju prostorskih planov, prostorsko ureditvenih pogojev in drugih dokumentov, potrebnih za urejanje prostora in graditev objektov, v nasprotju s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, ki (ravnanje) ustvarja pogoje za legalizacijo nedovoljenih posegov v prostor ali graditve objektov izven okvirov določenih s splošnimi predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, predstavlja koruptivno ravnanje in ustreza definiciji korupcije po 3. alinei 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Opravljanje uradniških nalog vodenja občinskega Urada za okolje in prostor in hkratno opravljanje samostojne podjetniške dejavnosti s področja okolja in prostora, katere nosilec je vodja urada, predstavlja konflikt interesov v smislu 1. odstavka 100. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02, 23/05, 113/05, 23/06, v nadaljevanju ZJU) in 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).

Opravljanje uradniških nalog na položaju direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine in opravljanje pridobitne dejavnosti v gospodarskih družbah, katerih zastopnik je uradnik na položaju, je v nasprotju z določbo 5. odstavka 100. člena ZJU.

Funkcija nepoklicnega župana občine Beltinci je v smislu 21. člena ZPKor nezdružljiva z opravljanjem dejavnosti zastopanja Zavoda za turizem in kulturo Beltinci, katerega ustanoviteljica je občina Beltinci, ker župan po svoji funkciji opravlja nadzor nad delom navedenega javnega zavoda.

Za odpravo navedene nezakonitosti je Komisija za preprečevanje korupcije na podlagi 1. odstavka 23. člena ZPKor sprejela naslednji.

Sklep:

Župan občine Beltinci Milan Kerman je dolžan v roku 3(treh) mesecev od prejema tega sklepa prenehati opravljati funkcijo ali dejavnost zastopanja, ki ni združljiva s funkcijo nepoklicnega funkcionarja.

O uresničitvi tega sklepa je župan dolžan obvestiti Komisijo za preprečevanje korupcije.

Zdravstveni dom Ormož lahko v smislu 28. člena ZPKor preko javnih naročil brez omejitev posluje z gospodarsko družbo Invest Kooperacije, d.o.o., Ormož.

Med Komunalnim podjetjem Slovenske Konjice in gospodarsko družbo Eko, d.o.o., Slovenske Konjice, ni podana omejitev poslovanja prek javnih naročil, zaradi česar gospodarska družba Eko, d.o.o., v smislu 28. člena ZPKor lahko posluje s Komunalnim podjetjem Slovenske Konjice.

Organiziranje zasebnega praznovanja v prostorih osnovne šole z uporabo šolske kuhinje in kuharskega osebja nima znakov korupcije po 3. alinei 2. člena ZPKor, ker opravlja šola navedene dodatne dejavnosti, ki ne štejejo za javne službe, s soglasjem ustanovitelja oziroma na podlagi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda ter jih zaračunava po ustreznih cenah.

Ravnanje banke, ki v nasprotju z določili prisilnih predpisov pristojnega organa za preprečevanje pranja denarja ne obvesti o razlogih za sum pranja denarja v zvezi z določeno transakcijo ali stranko, ustreza definiciji korupcije po tretji alinei 2. člena ZPKor.

Za financiranje nestrankarske liste ‘Ljubljana, moje mesto’ iz proračuna Mestne občine Ljubljana v letu 2003 ni mogoče uporabiti definicije korupcije, določene v 3.alinei 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije, ker je navedeni zakon pričel veljati šele dne 30.1.2004, po izvršenem financiranju.

Pri oddaji javnega naročila Ministrstva za notranje zadeve in pri izboru najugodnejšega ponudnika za izvedbo raziskave o delu policije, raziskave o ocenah in stališčih prebivalcev obmejnih območij do dela policistov na bodoči schengenski meji, raziskave o ocenah in stališčih oškodovancev premoženjskih kaznivih dejanj do postopkov policistov in kriminalistov in raziskave o ocenah in stališčih udeležencev prometnih nesreč in kršiteljev cestno prometnih predpisov do postopkov policistov, niso podani znaki koruptivnega ravnanja v smislu 3. alinee 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije (v nadaljevanju:ZPKor).

Pri postavljanju baznih postaj operaterja mobilne telefonije na objektih gasilskih društev niso podani znaki koruptivnega ravnanja v smislu 3. alinee 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Opravljanje funkcije vodenja finančnega sektorja v javnem zavodu Zdravstveni dom Trbovlje in hkratno opravljanje funkcije člana sveta javnega zavoda Zasavske lekarne Trbovlje kot predstavnika ustanovitelja ne predstavlja konflikta interesov.

Hkratno opravljanje uradniških nalog predstojnika urada za okolje in prostor in opravljanje ali omogočanje opravljanja izvedbenih dejavnosti s področja okolja in prostora v gospodarski družbi, katere ustanovitelj ali soustanovitelj te družbe je predstojnik urada za okolje in prostor, predstavlja konflikt interesov v smislu 100. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02, 23/05, 113/05) in 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).

Hkratno opravljanje uradniških nalog svetovalca župana in enakih ali podobnih dejavnosti v gospodarski družbi, katere ustanovitelj in direktor te družbe je svetovalec župana, predstavlja konflikt interesov v smislu 100.člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02, 23/05, 113/05) in 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).

Direktorji javnih gospodarskih zavodov: JGZ ‘Pohorje’ Mirna, JGZ ‘Rinka’ Celje, JGZ ‘Emboplast’ Koper, JGZ ‘Golovec’ Ljubljana in JGZ ‘Kozjak’ Maribor niso funkcionarji v smislu 2.odstavka 3.člena ZPKor.

Ravnanje mestne občine Slovenj Gradec, ki je podelila koncesijo Manji Cigler, dr. dent. med., za opravljanje javne službe na področju zobozdravstvenega varstva, ne ustreza definiciji korupcije iz 3.alinee 2.člena ZPKor.

Člani poslovodstva družbe Pošta Slovenije, d.o.o., in sicer generalni direktor, namestnik generalnega direktorja in član poslovodstva, nimajo statusa funkcionarjev v smislu 2.odstavka 3.člena ZPKor, zato zanje in za njihove družinske člane ne veljajo omejitve poslovanja po 1.odstavku 28.člena ZPKor. Enako velja tudi za svetovalce družbe Pošta Slovenija, d.o.o., oziroma njihove družinske člane.

Za nadzorni organ in poslovodstvo družbe Pošta, d.o.o., pa veljajo omejitve poslovanja prek javnih naročil v smislu 2.in 3.odstavka 28.člena ZPKor, po katerem Pošta Slovenija, d.o.o., kot naročnik po predpisih o javnih naročilih ne sme poslovati s poslovnimi subjekti, v katerih je član poslovodstva ali član nadzornega sveta Pošte Slovenije, d.o.o., ali njegov družinski član imetnik poslovnega oziroma upravljavskega deleža nad 20% ali pa član poslovodnega organa tega poslovnega subjekta.

Župan, ki svojo funkcijo opravlja nepoklicno, sme v delovnem razmerju opravljati dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka, v kolikor ne gre za opravljanje dejavnosti upravljanja ali zastopanja v javnem zavodu, javnem podjetju, javnem skladu ali javni agenciji, v katerih po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom.

Proračunska sredstva občine, namenjena sofinanciranju izobraževanja občinskega svetnika, ki je hkrati lastnik oziroma solastnik poslovnega subjekta, nimajo značaja državnih pomoči v smislu 1. odstavka 30. člena ZPKor v povezavi s 3. členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02).

Komisija za preprečevanje korupcije ni pristojna za razlago zakonodaje s področja davkov in postopkov razlastitev nepremičnin.

Pogodba o oddaji javnega naročila za oranje snega na občinskih cestah je veljavna, če vrednost mesečnega naročila ne presega vrednosti 833.000 tolarjev, v nasprotnem primeru je pogodba v smislu 4. odstavka 28. člena ZPKor nična.

Dovoljenje za oddajo javnega naročila lahko Komisija za preprečevanje korupcije izda občini v smislu 5. odstavka 28. člena ZPKor pred končanjem postopka o oddaji javnega naročila oziroma pred izbiro najugodnejšega ponudnika.

Za opredelitev kroga ‘naročnikov, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih’ se uporablja zakonodaja, ki ureja javna naročila.

Evropski parlament ni ‘naročnik’ v smislu 28. člena ZPKor.

Funkciji člana občinskega sveta in direktorja javnega zavoda ali javnega podjetja, katerih ustanoviteljica je občina, sta medsebojno združljivi.

Funkcija nepoklicnega župana občine je združljiva s funkcijo direktorja javnega zavoda ali člana organa upravljanja javnega zavoda, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija in s funkcijo člana nadzornega organa javnega podjetja, katerega ustanoviteljica je občina, v kateri župan ne opravlja svoje funkcije.

Funkciji nepoklicnega župana in opravljanje dejavnosti zastopanja v gospodarskem interesnem združenju sta medsebojno združljivi.

Komisija za preprečevanje korupcije ni pristojna za dajanje pojasnil o financiranju društev.

Komisija za preprečevanje korupcije ni pristojna za presojo skladnosti sklepov Vlade Republike Slovenije s predpisi.

Funkcija nepoklicnega podžupana in opravljanje dejavnosti zastopanja gospodarske družbe sta medsebojno združljivi v smislu 21. člena ZPKor.

Oddaja stvarnega premoženja občine v najem ne šteje med javna naročila po predpisih o javnih naročilih, zato zanjo ne veljajo omejitve v smislu 28. člena ZPKor.

Pogodba za izdelavo projektne dokumentacije za dvorano Slovenske kinoteke in pripadajoče prostore z dne 7.2.2005, sklenjena med javnim zavodom Slovenska kinoteka in družbo Ravnikar Potokar Arhitekturni biro, d.o.o, je na podlagi 4.odstavka 28.člena ZPKor nična.
Slovenska kinoteka je na podlagi 11. člena ZPKor do 31.12.2005 dolžna poročati Komisiji za preprečevanje korupcije o svojih ukrepih glede omenjene Pogodbe za izdelavo projektne dokumentacije za dvorano Slovenske kinoteke in pripadajoče prostore z dne 7. 2. 2005.

Župan občine, ki funkcijo opravlja poklicno, v smislu 1.odstavka 20.člena ZPKor ne sme hkrati opravljati funkcije predsednika upravnega odbora kmetijsko gospodarske zadruge.

Ravnanje Uprave Republike Slovenije za pomorstvo oziroma njene Izpitne komisije, ki je ministru za promet, njegovim družinskim članom in državnemu sekretarju ministrstva omogočila opravljanje izpita za voditelja čolna izven sedeža Uprave RS za pomorstvo, ustreza definiciji korupcije iz 3. alinee 2. člena ZPKor.

Vsako nepravilno ali namerno zavajajoče prikazovanje preteklega poslovanja in poslovnih dogodkov z namenom prikazati boljše stanje od dejanskega, kar istočasno pomeni razlog za povečanje delovne uspešnosti direktorja in/ali razlog za odobritev stimulacij k plačam vsem ali le nekaterim zaposlenim, izpolnjuje znake korupcije po 3. alinei prvega odstavka 2. člena ZPKor.

Za člana delovnega telesa občinskega sveta, ki nima statusa funkcionarja, ne veljajo določbe ZPKor, temveč določila Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 do 72/05, v nadaljevanju ZLS), ki jih Komisija za preprečevanje korupcije, v kolikor niso v povezavi z ZPKor, ni pristojna razlagati.

Podelitev koncesije za opravljanje šolskih prevozov na območju Občine Žužemberk ni v skladu s pozitivno zakonodajo, predvsem z Zakonom o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 59/01; v nadaljevanju ZPCP-1).

Javno podjetje Komunala Novo mesto v smislu 2. odstavka 28. člena ZPKor ne sme poslovati prek javnih naročil z Zavarovalnico Tilia, d.d. Novo mesto, katere predsednik uprave je hkrati član nadzornega sveta javnega podjetja Komunala Novo mesto.

Komisija za preprečevanje korupcije v smislu 5. odstavka 28. člena ZPKor ni pristojna za izdajo dovoljenja za poslovanje po 2. odstavku 28. člena ZPKor Javnemu podjetju Komunala Novo Mesto in Zavarovalnici Tilia, d.d., Novo Mesto.

Pridobivanje sponzorskih sredstev s strani Ministrstva za javno upravo pri organizaciji konference ‘Sodobna javna uprava’ ne ustreza definiciji korupcije iz 2. člena ZPKor.

Sredstva občinskega proračuna, namenjena odpiranju novih delovnih mest, izdelavi projektne dokumentacije in kritju stroškov investicijskih programov, predstavljajo državno pomoč v smislu 30. člena ZPKor v povezavi s 3. členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št.79/99, 124/00, 79/01, 30/02), do katere poslovni subjekti iz 28. člena ZPKor niso upravičeni.

Funkcionarjevi otroci, starši in druge osebe štejejo med družinske člane funkcionarja v smislu 2. alinee 2. člena ZPKor le, če živijo s funkcionarjem v skupnem gospodinjstvu. V primeru, da navedene osebe živijo na istem naslovu kot funkcionar, lahko v postopku javnega naročanja izkažejo svoje ločeno gospodinjstvo s potrdilom, ki ga pridobijo na pristojni upravni enoti.

Župan, ki poklicno opravlja svojo funkcijo, ne sme samostojno ali v delovnem razmerju opravljati druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka, v smislu 1. odstavka 19. člena ZPKor.

V smislu 1. odstavka 28. člena ZPKor občina lahko posluje prek javnih naročil s samostojnim podjetnikom, katerega nosilec dejavnosti je družinski član funkcionarja v primerih naročil male vrednosti, če je vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene z zakonom o izvrševanju državnega proračuna, kar znaša za naročila blaga in storitev 833.000,00 tolarjev.

Plačilo za opravljanje funkcije člana občinskega sveta je sejnina za udeležbo na seji, ki nima značaja plače, zato se ukrep znižanja plače, določen v 3. odstavku 39. člena ZPKor, ne more uporabiti proti nepoklicnemu občinskemu funkcionarju.

Sodelovanje sodnikov v arbitražah pod okriljem društva Arbit ni v neskladju z 2. odstavkom 19. člena ZPKor in tudi ne v neskladju z 42. členom Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št.19/94 do 71/04).

Občina lahko posluje prek javnih naročil s poslovnim subjektom, ki je na seznamu poslovnih subjektov po 1.odstavku 28. člena ZPKor, brez omejitev, v primeru naročil male vrednosti, če je ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene z zakonom o izvrševanju državnega proračuna, ki znaša za naročanje blaga in storitev 833.000 tolarjev, za gradnje pa 1.666.000 tolarjev.

Proračunska sredstva občine, namenjena sofinanciranju izobraževanja samostojnih podjetnikov – nosilcev dejavnosti, nimajo značaja državnih pomoči v smislu 1. odstavka 30. člena ZPKor v povezavi s 3. členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št.79/99, 124/00, 79/01, 30/02).

Omejitve poslovanja prek javnih naročil s poslovnimi subjekti, v katerih je funkcionar ali njegov družinski član imetnik poslovnega ali upravljavskega deleža preko 20%, se v smislu 28. člena nanašajo na naročnike, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih.

Seznam poslovnih subjektov iz 28. člena ZPKor, objavljen v Uradnem listu in na spletnih straneh Komisije za preprečevanje korupcije, nima konstitutivnega značaja, zato je v postopku javnega naročanja potrebno pridobiti še dodatne listine, ki izključujejo možnost kršitve določb o omejitvah poslovanja.

Iz omejitev poslovanja so po 1. odstavku 28. člena ZPKor izvzeta naročila male vrednosti, če je ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju državnega proračuna, kar znaša 833.000 tolarjev za naročanje blaga in storitev ter 1.666.000 tolarjev za gradnje.

Funkciji nepoklicnega podžupana občine in ravnatelja javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, sta medsebojno združljivi le v primeru, da med podžupanove naloge ne spada nadzor nad delom javnih zavodov.

Pri imenovanju mag. Olge Jambrek za načelnico Upravne enote Kranj niso podani znaki koruptivnega ravnanja v smislu 3.alinee 2.člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Omejitev poslovanja po 1. odstavku 28. člena ZPKor med naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih in poslovnimi subjekti, v katerih je funkcionar imetnik poslovnega ali upravljavskega deleža preko 20%, ne velja v primeru naročila male vrednosti, če je ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene z zakonom o izvrševanju državnega proračuna. Ena dvanajstina vrednosti v smislu Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št.130/03, 61/05, v nadaljevanju ZIPRO 0405) znaša za oddajo blaga in storitev 833.000 tolarjev . Navedeni znesek ne vsebuje davka na dodano vrednost v smislu 20. člena ZIPRO 0405.

Naročnik lahko v smislu 1. odstavka 28. člena ZPKor sklene pogodbo za izvajanje javnega naročila, ki se opravlja mesečno, brez dovoljenja Komisije za preprečevanje korupcije v smislu 5. odstavka 28. člena ZPKor, če ocenjena vrednost mesečnega naročila za opravljanje storitev ne presega 833.000 tolarjev.

Gospodarska družba Perenič svetovanje d.o.o., Ljubljana ne šteje več med poslovne subjekte, za katere veljajo omejitve poslovanja po 1. odstavku 28. člena ZPKor, zaradi česar lahko pridobiva državno pomoč v smislu 30. člena ZPKor.

Občinski svetnik, ki je nepoklicni funkcionar, lahko opravlja poklicno dejavnost, namenjeno pridobivanju dohodka, kot samostojni podjetnik. Občinski svetnik, ki kot samostojni podjetnik nastopa v vlogi pooblaščenca investitorjev, ne sme brez dovoljenja Komisije v smislu 5. odstavka 28. člena ZPKor poslovati z občino prek javnih naročil. Delovanje občinskega svetnika, ki je tudi predsednik občinskega Odbora za urejanje prostora in hkrati nastopa kot pooblaščenec zasebnih investitorjev pri pripravi zazidalnega načrta občine, predstavlja nasprotje interesov.

Ravnanje policije, ki je ministru za obrambo, njegovi ženi in njegovemu varnostniku dne 14.6.2005 brez izvedene mejne kontrole dovolila prestopiti državno mejo zunaj mejnega prehoda Brnik, nato pa zoper njih kot domnevne storilce prekrška ni začela postopka o prekršku, ustreza definiciji korupcije iz Zakona o preprečevanju korupcije.

Ekonomska, osebna ali poslovna povezanost člana nadzornega sveta javne delniške družbe z družbo ali člani uprave te družbe, predstavlja konflikt interesov v smislu določb 3. točke Kodeksa upravljanja javnih delniških družb (Uradni list RS, št. 44/04).

Za denarne transakcije ter z njimi povezana dejanja, ki so se izvajala med fizično osebo in tujo družbo v času od 29.01.2002 do 29.01.2004, ni mogoče uporabiti definicije korupcije iz 3. alinee 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije, ker je navedeni zakon pričel veljati 30.01.2004, ko so bila vsa dejanja že izvršena.

Društva, humanitarne organizacije in drugi poslovni subjekti iz 28. člena ZPKor, ki se ukvarjajo z netržno proizvodnjo blaga in storitev, lahko pridobivajo proračunska sredstva za financiranje programov v okviru svoje dejavnosti.

Sredstva državnega ali občinskih proračunov, namenjena financiranju programov poslovnih subjektov, ki se ukvarjajo z netržno proizvodnjo blaga in storitev, nimajo značaja državne pomoči v smislu 1.odstavka 30. člena ZPKor v povezavi s 15. točko 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št.79/99,124/00, 79/01, 30/02).

Funkcija poklicnega župana občine ni združljiva s funkcijo člana oziroma predsednika upravnega odbora zadruge.

Funkcija nepoklicnega župana občine ni nezdružljiva s funkcijo člana oziroma predsednika upravnega odbora zadruge.

Izplačevanje plačil za pogrebne govore podžupanu Občine Starše, ki funkcijo opravlja nepoklicno, ni v nasprotju z določili 21. ali 28. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Poslovanje Knjižnice Pavla Golie iz Trebnjega s poslovnim subjektom Vrtnarstvo Cvelbar, Stanislav Cvelbar, s.p., v višini 100.000 SIT na leto, predstavlja naročilo male vrednosti, za katero ne velja omejitev po 28. členu ZPKor.

Občinski svetnik je kot fizična oseba lahko prejemnik denarnih pomoči, ki jih občina namenja za pomoč študentom pri izvajanju dodatnih študijskih programov.

Omejitev poslovanja po 1. odstavku 28. člena ZPKor ne velja za naročila male vrednosti, če je ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju državnega proračuna, ki znaša 833.000 tolarjev za blago in storitve ter 1.666.000 tolarjev za gradnje.

Posamično naročilo je neponavljajoče se oziroma enkratno naročilo, medtem ko je mesečno naročilo lahko enkratno ali ponavljajoče se naročilo, ki se pojavlja pri zaporednih dobavah blaga ali storitev oziroma po sklopih pri gradnjah.

Pogodba, sklenjena med Ministrstvom za javno upravo in podjetjem Vabo, Paradiž Boštjan s.p., predstavlja naročilo male vrednosti in je po določbah 1. odstavka 28. člena ZPKor veljavna, zaradi česar se poslovno sodelovanje lahko nadaljuje do izteka pogodbe.

Pojasnila, ki jih sprejema Komisija v smislu 18.člena ZPKor, so povezana z vsebino zakona in imajo naravo pojasnjevalnega akta, namenjenega izvajanju posameznih določb ZPKor. Na pojasnila se je možno sklicevati pri uporabi ZPKor v zadevah z enakim dejanskim stanom, kot je opisan v pojasnilih. Vsa pojasnila, ki jih je Komisija sprejela, je možno najti na spletni strani Komisije z naslovom www.kpk-rs.si.

Seznami poslovnih subjektov iz 28. člena ZPKor, za katere veljajo omejitve poslovanja, se objavljajo v smislu 6. odstavka 28. člena v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani Komisije v rubriki ‘omejitve poslovanja’. Seznam poslovnih subjektov je nepopoln, ker ne vsebuje poslovnih subjektov iz 2. odstavka 28. člena, zato je potrebno v postopku oddajanja javnih naročil oziroma dodeljevanja državnih pomoči pridobiti še druge listine oziroma obvestila, iz katerih je razvidno, da član nadzornega odbora občine ali njegov družinski član ni hkrati direktor oziroma poslovodni organ ali imetnik nad 20% poslovnega deleža poslovnega subjekta.

Aneks št. 2 z dne 14. 5. 2004 in Aneks št. 3 z dne 14. 5. 2005, oba k pogodbi št. 35 205-10/2003 G z dne 18. 12. 2003 o gradnji sekundarne kanalizacije naselij Ribno, Bodešče, Koritno, nista sklenjena v nasprotju s prvim odstavkom 28. člena ZPKor.

Donacije, ki jih pridobiva proračunski uporabnik v obliki denarnih sredstev, so dopustne, v kolikor se z njimi postopa skladno s 43. členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št.79/99, 124/00, 79/01, 30/02) in 33. – 46. členom Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št.108/04).

Za darila, dana proračunskemu uporabniku z izključnim namenom, da jih kot nagrado neodplačno izroči tretjim osebam, se določila ZPKor in Zakona o javnih uslužbencih ne uporabljajo.

Udeležba poslovodnih organov oziroma odgovornih oseb naročnika, ki posluje po predpisih o javnih naročilih, na ogledih objektov, opreme ali blaga, ki je ali lahko postane predmet javnega naročila in jo organizirajo ter plačajo dejanski ali potencialni pogodbeni partnerji teh naročnikov, predstavlja koruptivno ravnanje v smislu 3. alinee 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Naročila male vrednosti, katerih vrednost posamičnega ali mesečnega naročila je manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju državnega proračuna, so izvzeta iz omejitev poslovanja po 1. odstavku 28. člena ZPKor in zanje ni potrebno dovoljenje Komisije za preprečevanje korupcije v smislu 5. odstavka 28. člena.

Pogodbe o oddaji javnih naročil, sklenjene pred uveljavitvijo ZPKor, to je pred 30.1.2004, ostanejo v veljavi, ne glede na vrednost oddanega javnega naročila.

Omejitev poslovanja prek javnih naročil po 1. odstavku 28. člena ZPKor velja za javne naročnike, ne glede na njihov sedež in za vse poslovne subjekte, v katerih je funkcionar imetnik poslovnega deleža več kot 20%.

Komisija za preprečevanje korupcije v smislu 5. odstavka 28. člena ZPKor lahko na predlog naročnika dovoli poslovanje s poslovnim subjektom za konkretno javno naročilo, če ugotovi, da občinski svetnik ne more vplivati na sprejem odločitve o oddaji javnega naročila.

Omejeno sodelovanje ponudnikov z naročniki pri pripravi razpisne dokumentacije za kompleksnejša javna naročila ob pogojih:

da ne gre za komunikacijo o temeljnih vidikih javnega naročila in
da so informacije, pridobljene na ta način, zagotovljene vsemzainteresiranim ponudnikom, ki zahtevajo razpisno dokumentacijo,

ne izpolnjuje znakov korupcije po 3. alinei prvega odstavka 2. člena ZPKor, saj ne gre za kršitev dolžnega ravnanja.

Naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, ne smejo brez dovoljenja Komisije v smislu 5. odstavka 28. člena ZPKor poslovati preko javnih naročil s poslovnima subjektoma Vasa 90, d.o.o., in Ambulanta splošne medicine Peternelj, d.o.o., ki sta na seznamu poslovnih subjektov po 1. odstavku 28. člena ZPKor.

Omejitve poslovanja, določene v 28. členu ZPKor ne veljajo za zdravstvene storitve, ki se izvajajo na podlagi podeljene koncesije, iz česar sledi, da Ambulanta splošne medicine Peternelj,d.o.o., lahko opravlja zdravstvena storitve brez omejitev.

Omejitev poslovanja po 28. členu ZPKor za poslovni subjekt Ambulanta splošne medicine Peternelj, d.o.o., veljajo le za poslovanje preko javnih naročil, razen v primeru naročil male vrednosti, če je ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene z zakonom o izvrševanju državnega proračuna, kar znaša 833.000 tolarjev za nabavo blaga in naročanje storitev ter 1.666.000 tolarjev za gradnje.

V smislu 5. odstavka 28. člena ZPKor Komisija lahko dovoli naročnikom, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, poslovanje s poslovnimi subjekti iz 1. odstavka 28. člena, med katere štejeta družbi Vasa 90, d.o.o. in Ambulanta splošne medicine Peternelj, d.o.o., če ugotovi, da funkcionar ne more vplivati na sprejem odločitve o oddaji javnega naročila. Dovoljenje izda Komisija za posamično javno naročilo na zahtevo naročnika in po izvedenem ugotovitvenem postopku.

Občinski svetnik, ki je nepoklicni funkcionar, lahko opravlja samostojno ali v delovnem razmerju poklicno ali drugo dejavnost, namenjeno pridobivanju dohodka.

Občina kot javni naročnik, lahko posluje s samostojnim podjetnikom ali gospodarsko družbo, v katerem je funkcionar ali njegov družinski član imetnik poslovnega deleža v višini več kot 20% prek javnih naročil le v primeru naročil male vrednosti, če je vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju državnega proračuna, kar predstavlja 833.000 tolarjev za naročanje blaga in storitev ter 1.666.000 tolarjev za gradnje. V primeru javnih naročil, ki po vrednosti presegajo dvanajstino zakonskega limita naročil male vrednosti, občina s subjekti iz 1. odstavka 28. člena ZPKor ne sme poslovati brez dovoljenja Komisije po 5. odstavku 28. člena.

Proračunska sredstva občine, namenjena subvencioniranju kmetijstva ali podjetništva štejejo med državne pomoči. Sredstva državnih pomoči na področju kmetijstva lahko pridobivajo le kmetije in kmetijska gospodarstva, ostali poslovni subjekti iz 28. člena ZPKor pa v smislu 30. člena do njih niso upravičeni.

Sredstva subvencij države ali občine na področju veterinarskih uslug, kot so subvencije za osemenjevanje krav, ki štejejo med državne pomoči, lahko pridobivajo le kmetije in kmetijska gospodarstva, ostali poslovni subjekti iz 28. člena ZPKor pa v smislu 30. člena ZPKor do njih niso upravičeni.

Naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, brez dovoljenja Komisije v smislu 5. odstavka 28. člena ne smejo poslovati preko javnih naročil s poslovnimi subjekti iz 1. odstavka 28. člena ZPKor, v katerih je občinski svetnik imetnik poslovnega deleža v višini več kot 20%, pri čemer ni pomembno, v kateri občini občinski svetnik opravlja funkcijo.

Izjema, za katero ne velja omejitev, so naročila male vrednosti, če je ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene z zakonom o izvrševanju državnega proračuna, kar predstavlja 833.000 tolarjev za naročanje blaga in storitev ter 1.666.000 tolarjev za gradnje.

Dovoljenje po 5. odstavku 28. člena ZPKor je upravni akt, ki ga Komisija izda naročniku za posamično javno naročilo na podlagi zaprosila naročnika in ne ponudnika ter po ugotovitvi dejstva, da funkcionar ne more vplivati na sprejem odločitve o oddaji javnega naročila.

Omejitev poslovanja po 1. odstavku 28. člena ZPKor ne velja za naročila male vrednosti, če je ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju državnega proračuna.

Ena dvanajstina vrednosti zakonsko določenega limita za naročila male vrednosti po Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št.130/03), ki velja za posamična ali mesečna naročila, znaša za nabavo blaga ali storitev 833.000 tolarjev, za gradnje pa 1.666.000 tolarjev.

Direktor Javne agencije je v smislu 2. odstavka 3. člena ZPKor po statusu izenačen s funkcionarji in se zanj uporabljajo določbe tretjega in četrtega poglavja ter prehodne in končne določbe ZPKor, za Javno agencijo pa velja obveznost predložitve seznama oseb s podatki o nastopu in prenehanju funkcije v smislu 33. in 50. člena ZPKor.

Direktor javne agencije je v smislu Zakona o javnih agencijah (Uradni list RS, št.52/02, 51/04, ZJA) in Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za energijo (Uradni list RS, št.63/04) oseba, ki vodi delo in poslovanje ter zastopa javno agencijo in šteje med poslovodne organe, svet javne agencije pa je organ upravljanja, ki opravlja naloge spremljanja delovanja javne agencije, odločanja in poslovnega nadzora.

Javna agencija kot naročnik po predpisih o javnih naročilih je pri poslovanju prek javnih naročil dolžna spoštovati 28.člen ZPKor, ki omejuje poslovanje med naročniki in poslovnimi subjekti, v katerih je funkcionar oziroma njegov družinski član imetnik poslovnega deleža v višini več kot 20% in tistimi poslovnimi subjekti, v katerih je član sveta javne agencije oziroma njegov družinski član hkrati poslovodni organ (direktor) poslovnega subjekta ali imetnik poslovnega deleža v poslovnem subjektu v višini več kot 20%.

Pogodbe oziroma aneksi k pogodbam o oddaji javnega naročila, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo ZPKor, to je pred 30.1.2004, ostanejo v veljavi, ne glede na omejitve poslovanja po 28. člena ZPKor.

Omejitve poslovanja po 1. odstavku 28. člena ZPKor ne veljajo v primeru naročila male vrednosti, če je ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju državnega proračuna, kar po veljavnem Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št.130/03) znaša 833.000 tolarjev za nabavo blaga in naročanje storitev ter 1.666.000 tolarjev za gradnje.

Naročnik, ki posluje po predpisih o javnih naročilih, nima zakonske podlage za izločitev ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila zgolj zato, ker gre za poslovni subjekt, s katerim naročniki iz 28.člena ZPKor ne smejo poslovati brez dovoljenja Komisije.

V smislu 5. odstavka ZPKor je Komisija pristojna, da naročnikom, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, dovoli poslovanje s poslovnim subjektom iz 1. odstavka 28. člena, če ugotovi, da funkcionar ne more vplivati na sprejem odločitve o oddaji javnega naročila. Dovoljenje izda Komisija za posamično javno naročilo na podlagi zaprosila naročnika in po ugotovitvi dejstva, da funkcionar ne more vplivati na sprejem odločitve o oddaji javnega naročila. Komisija mora sprejeti odločitev pred končanjem postopka o oddaji javnega naročila oziroma pred izbiro najugodnejšega ponudnika.Dovoljenje iz 5. odstavka 28. člena Komisija izda le za poslovanje s poslovnimi subjekti iz 1. odstavka 28. člena. Dovoljenje ni potrebno za naročila male vrednosti, če je ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene z zakonom o izvrševanju državnega proračuna, kar predstavlja 833.000 tolarjev za naročanje blaga in storitev ter 1.666.000 tolarjev za gradnje.

Okrajno sodišče v Lendavi lahko sklene pogodbo o najemu že zgrajenih poslovnih prostorov s poslovnim subjektom Hinco Lendava, d.o.o., ki je na seznamu poslovnih subjektov po 1. odstavku 28. člena ZPKor.

Višje in visokošolsko središče Sežana kot naročnik, ki posluje po predpisih o javnih naročilih, ne sme brez dovoljenje Komisije v smislu 5. odstavka 28. člena ZPKor poslovati prek javnih naročil s poslovnim subjektom, ki je na seznamu poslovnih subjektov po 1. odstavku 28. člena. Omejitev ne velja za naročila male vrednosti, če je ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene z zakonom o izvrševanju državnega proračuna, kar predstavlja za nabavo blaga in naročanje storitev 833.000 tolarjev. Prepoved poslovanja po 1. odstavku 28. člena je podana, ko gre za javna naročila, ki presegajo zakonski limit ene dvanajstine vrednosti oziroma 833.000 tolarjev za blago in storitve.

Komisija je v smislu 5. odstavka 28. člena ZPKor pristojna, da dovoli naročnikom poslovanje s poslovnim subjektom iz 1. odstavka 28. člena, če ugotovi, da funkcionar ne more vplivati na sprejem odločitve o oddaji javnega naročila. Dovoljenje iz 5. odstavka 28. člena izda Komisija za posamično javno naročilo na podlagi zahteve naročnika in po izvedenem ugotovitvenem postopku.

Ravnanje ministra, ki je pri prehodu državne meje domnevno kršil določila Zakona o nadzoru državne meje, ne predstavlja korupcijskega ravnanja opredeljenega z definicijo ‘korupcije’ po Zakonu o preprečevanju korupcije.

Javno podjetje ne sme poslovati prek javnih naročil v smislu 2. odstavka 28. člena ZPKor z gospodarsko družbo, katere direktor je hkrati predsednik nadzornega sveta javnega podjetja.

Za naročila male vrednosti, ki so po 1. odstavku 28. člena ZPKor izvzeta iz omejitve poslovanja velja, da je najvišja vrednost posamičnega ali mesečnega naročila v primerih oddaje blaga ali storitev po Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št.130/03-ZIPRS0405) 833.000 tolarjev, za gradnje pa 1.666.000 tolarjev, kar pomeni, da mesečna naročila, če se ponavljajo vsak mesec skozi vse leto, v enem letu ne smejo preseči vrednosti deset milijonov tolarjev za blago in storitve ter dvajset milijonov tolarjev za gradnje.

Proračunska sredstva, namenjena izvedbi posameznih projektov na področju zatiranja trgovine z ljudmi imajo značaj državne pomoči le, če so dodeljena poslovnim subjektom, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev, med katera pa ne štejejo humanitarne organizacije, društva in drugi deli civilne družbe.

V smislu 30. člena ZPKor do državnih pomoči niso upravičeni poslovni subjekti, v katerih ima funkcionar oziroma njegov družinski član poslovni delež višji od 20% in poslovni subjekti, katerih direktor oziroma njegov družinski član je hkrati član organa upravljanja ali član nadzornega organa javnega naročnika, in se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev.

Sklep Vlade Republike Slovenije št. 240-05/2003-3 z dne 22.7.2004 in Akcijski načrt Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi 2004-2006 z dne 22.7.2004 se v smislu 28. in 30. člena ZPKor lahko izvajata, v kolikor niso prejemniki sredstev gospodarski subjekti, v katerih je funkcionar ali njegov družinski član imetnik poslovnega deleža, višjega od 20%.

Gospodarski subjekti, opredeljeni v prvem odstavku 28. člena ZPKor, niso upravičeni do državnih pomoči. Edina izjema so pomoči v zvezi z odpravo posledic, povzročenih z naravnimi nesrečami ali izrednimi dogodki.

Poslovanje naročnikov, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, je na podlagi 28. člena ZPKor omejeno le pri poslovanju prek javnih naročil.

Naročila male vrednosti, pri katerih je vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene z zakonom o izvrševanju državnega proračuna, kar predstavlja 833.000 tolarjev za naročanje blaga in storitev ter 1.666.000 tolarjev za gradnje, so izvzeta iz omejitev poslovanja po 1. odstavku 28. člena ZPKor.

Za pogodbe o oddaji javnega naročila, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona, to je pred 30.1.2004, prepovedi poslovanja po ZPKor ne veljajo.

Izločanje poslovnega subjekta kot ponudnika iz postopkov javnega naročanja pred končanjem postopka o oddaji javnega naročila oziroma pred ugotovitvijo najugodnejšega oziroma najprimernejšega ponudnika zgolj zato, ker je na seznamu poslovnih subjektov iz 28. člena ZPKor, je nedopustno.

Omejitve poslovanja, določene v 28. členu ZPKor med naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih in poslovnimi subjekti, ki so na seznamu poslovnih subjektov po 1., 2. in 3. odstavku 28. člena, ne veljajo za zdravstvene storitve, ki se izvajajo na podlagi podeljene koncesije.

Prodaja stvarnega premoženja občine ne šteje med javna naročila po predpisih o javnih naročilih, zato zanjo ne veljajo omejitve v smislu 28. člena ZPKor.

Občina ne sme brez dovoljenja Komisije v smislu 5. odstavka 28. člena ZPKor poslovati z gospodarsko družbo Stanovanjska d.o.o., Postojna, čeprav opravlja občinski svetnik, ki je imetnik poslovnega deleža te družbe, funkcijo v drugi občini.

Občina je na podlagi 1. odstavka 28. člena ZPKor omejena pri poslovanju s poslovnimi subjekti, v katerih je funkcionar oziroma njegov družinski član imetnik poslovnega deleža nad 20%, pri čemer ni pomemben sedež poslovnega subjekta niti organ, v katerem funkcionar, ki je imetnik poslovnega deleža opravlja funkcijo.

V primeru, da je funkcionar le direktor poslovnega subjekta in v tem subjektu nima poslovnega deleža v vrednosti več kot 20%, ni podana omejitev poslovanja po 1. odstavku 28. člena ZPKor.

Na podlagi določb ZPKor subjektov, s katerimi naročniki iz 28. člena ZPKor ne smejo poslovati, iz tega razloga ni moč izključiti iz postopka oddaje javnega naročila.

1.odstavek 28. člena ZPKor omejuje poslovanje prek javnih naročil med naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih in poslovnimi subjekti, v katerih je funkcionar oziroma njegov družinski član posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju oziroma kapitalu poslovnega subjekta v višini več kot 20%. Izjema pri omejitvi poslovanja so naročila male vrednosti, če je ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene z zakonom o izvrševanju državnega proračuna.

Iz določbe 1. odstavka 28. člena izhaja načelna prepoved poslovanja prek javnih naročil med javnimi naročniki in določenimi poslovnimi subjekti. Izjemo od načelne prepovedi lahko na podlagi 5. odstavka 28. člena dovoli Komisija za posamično javno naročilo na zaprosilo naročnika, če ugotovi, da funkcionar ne more vplivati na sprejem odločitve o oddaji javnega naročila.

2. odstavek 28. člena ZPKor omejuje poslovanje med dvema subjektoma in sicer med javnim naročnikom in poslovnim subjektom, v katerem je posameznik, ki je član organa upravljanja ali nadzornega organa tega naročnika, hkrati tudi član poslovodnega organa ali imetnik poslovnega deleža preko 20% poslovnega subjekta.

V smislu 5. odstavka 28. člena ZPKor Komisija ni pristojna za izdajo dovoljenj za poslovanje subjektom iz 2. odstavka 28. člena ZPKor.

Omejitev poslovanja po 1. odstavku 28. člena ZPKor med naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih in poslovnimi subjekti, v katerih je funkcionar oziroma njegov družinski član imetnik poslovnega deleža nad 20% velja za poslovanje prek javnih naročil. Izjema so naročila male vrednosti, če je ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju državnega proračuna.

Koncesije za izvajanje zdravstvenih storitev fizioterapije nimajo značaja javnih naročil, zato zanje ne veljajo omejitve poslovanja v smislu 28. člena ZPKor.

Pogodbe za izvajanje storitev preko javnih naročil, sklenjene pred uveljavitvijo ZPKor, to je pred 30.1.2004, ostanejo v veljavi.

Komisija za preprečevanje korupcije v smislu 6. odstavka 28. člena ZPKor objavlja seznam tistih poslovnih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje po 1., 2. in 3. odstavku 28. člena in s katerimi ne smejo poslovati javni naročniki preko javnih naročil ter tistih poslovnih subjektov, ki jim po 5.odstavku 28.člena v konkretnem javnem naročilu izda dovoljenje o oddaji javnega naročila.

Sredstva subvencij države ali občine na področju kmetijstva, kot so subvencije za osemenjevanje govejih plemenic ter za kurativo in zdravljenje, ki štejejo med državne pomoči, lahko pridobivajo le kmetije in kmetijska gospodarstva, ostali poslovni subjekti iz 28. člena ZPKor pa niso upravičeni do državnih pomoči.

Sredstva, namenjena za spodbujanje investicij v malih, srednjih in velikih podjetjih ter sredstva za spodbujanje investicij v razvoj človeških virov v podjetjih, ki jih dodeljuje Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj na podlagi postopkov, predpisanih s Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št.108/04), štejejo med državne pomoči, do katerih po 30.členu ZPKor niso upravičeni subjekti iz 28.člena ZPKor.

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) na podlagi 5.odstavka 28.člena ZPKor lahko dovoli naročnikom, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, poslovanje prek javnih naročil z gospodarsko družbo, v kateri je občinski svetnik imetnik poslovnega deleža nad 20%, če ugotovi, da občinski svetnik ne more vplivati na sprejem odločitve o oddaji javnega naročila.

Dovoljenje o poslovanju je upravni akt (odločba), ki ga izda Komisija za posamično javno naročilo na podlagi zaprosila naročnika in po ugotovitvi dejstev, da funkcionar ne more vplivati na sprejem odločitve o oddaji javnega naročila.

Do državnih pomoči v smislu 30. člena ZPKor niso upravičeni poslovni subjekti, v katerih je občinski svetnik ali njegov družinski član imetnik poslovnega deleža v višini več kot 20%. Med te poslovne subjekte štejejo tudi samostojni podjetniki.

Poslovni subjekt, katerega lastnik je občinski svetnik, lahko odda poslovne prostore v najem javnemu zavodu.

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) je v smislu 5. odstavka 28. člena ZPKor pristojna, da dovoli naročnikom, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, poslovanje s poslovnimi subjekti iz 1. odstavka 28. člena, če ugotovi, da funkcionar ne more vplivati na sprejem odločitve o oddaji javnega naročila, iz česar izhaja, da Komisija lahko dovoli le posamično izjemo od načelne prepovedi poslovanja.

Dovoljenje o poslovanju je upravni akt (odločba), ki ga izda Komisija za posamično javno naročilo na podlagi zaprosila naročnika in po ugotovitvi dejstev, da funkcionar ne more vplivati na sprejem odločitve o oddaji javnega naročila.

V primerih subvencij v okviru aktivne politike zaposlovanja, namenjenih konkretnim brezposelnim osebam, ne gre za državno pomoč v smislu 30. člena ZPKor, saj je dejanski prejemnik pomoči brezposelna oseba in ne pravni subjekt iz 28. člena ZPKor.

V primerih subvencij v okviru aktivne politike zaposlovanja, namenjenih konkretnim brezposelnim osebam, ne gre za državno pomoč v smislu 30. člena ZPKor, saj je dejanski prejemnik pomoči brezposelna oseba in ne pravni subjekt iz 28. člena ZPKor.

Občinski svetniki so funkcionarji samoupravnih lokalnih skupnosti v smislu 1.alinee 2.člena ZPKor v zvezi z 34.a členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.72/93, 6/94, 57/94, 14/95, 20/95, 73/95, 9/96, 44/96, 51/02, 108/03- ZLS), zato zanje veljajo določbe tretjega in četrtega poglavja ter prehodne in končne določbe ZPKor.

Omejitve poslovanja iz prvega odstavka 28. člena ZPKor veljajo le, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, med drugim tudi poslovanje prek javnih naročil.

Načelno mnenje št.1 z dne 13.10.2004 se spremeni tako, da se glasi:

Državne pomoči so izdatki in zmanjšani prejemki države oziroma občine, ki pomenijo korist za prejemnika pomoči in mu zagotavljajo prednost pred konkurenti in so namenjeni za financiranje in sofinanciranje programov v institucionalnih enotah, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev.

Omejitve poslovanja v smislu 1.odstavka 28.člena ZPKor med naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih in poslovnim subjektom Ecoenergetika, d.o.o., ne veljajo za podelitev koncesije za dimnikarske storitve in za izkop gramoza, zaradi česar so pogodbe, sklenjene za tovrstne koncesije, veljavne.

Omejitve poslovanja iz prvega odstavka 28. člena ZPKor veljajo le, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, med drugim tudi poslovanje prek javnih naročil.

Občina kot naročnik brez dovoljenja Komisije za preprečevanje korupcije ne sme poslovati prek javnih naročil s samostojnim odvetnikom kot poslovnim subjektom, ki je hkrati tudi občinski svetnik, če posamično ali mesečno naročilo presega 833.000 tolarjev za njegove storitve.

Sredstva države oziroma občine, namenjena sofinanciranju programov avdiovizualne produkcije na področju medijev štejejo med državne pomoči v smislu 3.člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99), 2.člena Zakona o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04) in 110.člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/01).

Komisija za preprečevanje korupcije ni pooblaščena za odločanje o tem, kateri poslovni subjekt je upravičen do državnih pomoči, zato v smislu 5.odstavka 28.člena ZPKor ne more izdati dovoljenja za dodelitev državnih pomoči.

Samostojni podjetnik kot poslovni subjekt, ki je občinski svetnik, ne sme brez dovoljenja Komisije za preprečevanje korupcije poslovati prek javnih naročil z občino kot naročnikom, če posamično ali mesečno naročilo za gradnjo presega 1.666.000 tolarjev, za blago in storitve pa 833.000 tolarjev.

Do državnih pomoči niso upravičeni poslovni subjekti iz 1., 2. in 3.odstavka 28.člena ZPKor, pri čemer višina denarne pomoči ni pomembna.

Med poslovne subjekte, ki niso upravičeni do državnih pomoči, ne štejejo kmetije in kmetijska gospodarstva.

Komisija za preprečevanje korupcije ni pooblaščena za odločanje o tem, kateri poslovni subjekt je upravičen do državnih pomoči, zato v smislu 5.odstavka 28.člena ne more izdati dovoljenja za dodelitev državnih pomoči.

Seznam poslovnih subjektov iz 28.člena ZPKor, objavljen v Uradnem listu RS, št. 43/05 je nepopoln, ker ne vsebuje poslovnih subjektov po 2.odstavku 28.člena, zato je potrebno v postopku dodeljevanja državnih pomoči pridobiti še druge listine, iz katerih je razvidno, da član nadzornega odbora občine ali njegov družinski član ni hkrati direktor oz. poslovodni organ ali imetnik nad 20% poslovnega deleža poslovnega subjekta.

Do državnih pomoči niso upravičeni poslovni subjekti iz 1., 2. in 3.odstavka 28.člena ZPKor, med katere štejejo poslovni subjekti,

v katerih je funkcionar oziroma njegov družinski član posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju oziroma kapitalu v višini več kot 20% in
v katerih je posameznik ali njegov družinski član, ki je član nadzornega organa ali organa upravljanja naročnika hkrati član poslovodnega organa poslovnega subjekta ali imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju poslovnega subjekta v višini več kot 20%.

Komisija za preprečevanje korupcije ni pooblaščena za odločanje o tem, kateri poslovni subjekt je upravičen do državnih pomoči, zato v smislu 5.odstavka 28.člena ne more izdati dovoljenja za dodelitev državnih pomoči, za katere velja po 30.členu ZPKor izrecna prepoved.

Občina kot naročnik po predpisih o javnih naročilih lahko posluje prek javnih naročil s samostojnim podjetnikom, ki je na seznamu poslovnih subjektov na podlagi 1.odstavka 28.člena ZPKor, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 43/05, v primeru naročil male vrednosti, če je ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju državnega proračuna.

Sredstva države oziroma občine, namenjena sofinanciranju programov ali projektov poslovnih subjektov na področju družbenih dejavnosti štejejo med državne pomoči, do katerih poslovni subjekti iz 1., 2. in 3.odstavka 28.člena ZPKor v nobenem primeru niso upravičeni v smislu 30.člena ZPKor, zato jih občina ne sme dodeljevati.

Med poslovne subjekte, ki niso upravičeni do državnih pomoči, ne štejejo kmetije in kmetijska gospodarstva.

Občina kot naročnik po predpisih o javnih naročilih ne sme brez dovoljenja Komisije poslovati prek javnih naročil z nobenim od poslovnih subjektov, navedenih v seznamu poslovnih subjektov, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 43/05.

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) lahko na podlagi 5.odstavka 28.člena ZPKor dovoli naročnikom, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, poslovanje prek javnih naročil z gospodarsko družbo, če ugotovi, da občinski svetnik kot funkcionar ne more vplivati na sprejem odločitve o oddaji javnega naročila. Dovoljenje ni potrebno za naročila male vrednosti, če je ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene z zakonom o izvrševanju državnega proračuna, kar po veljavnem Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št.130/03) znaša 833.000 tolarjev za blago in storitve ter 1.666.000 tolarjev za gradnje.

Dovoljenje o poslovanju je upravni akt (odločba), ki ga izda Komisija za posamično javno naročilo na podlagi zaprosila naročnika in po ugotovitvi, da funkcionar ne more vplivati na sprejem odločitve o oddaji javnega naročila. Komisija mora sprejeti odločitev pred končanjem postopka o oddaji javnega naročila.

Sredstva, pridobljena za spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja kadrov ter za subvencioniranje obrestne mere pri posojilih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini, štejejo med državne pomoči, iz česar izhaja, da gospodarska družba, v kateri je občinski svetnik imetnik preko 20% upravljavskega deleža, v smislu 30.člena ZPKor ni upravičena do tovrstnih državnih pomoči.

Omejitev poslovanja prek javnih naročil v smislu 1.odstavka 28.člena ZPKor med naročnikom, ki posluje po predpisih o javnih naročilih in poslovnim subjektom je podana v primeru, da je župan ali njegov družinski član v gospodarski družbi imetnik poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju oziroma kapitalu družbe v višini več kot 20%.Izjema so naročila male vrednosti, če je ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene v zakonu o izvrševanje državnega proračuna.

Pogodbe o oddaji javnega naročila, sklenjene pred uveljavitvijo zakona, to je pred 30.1.2004 ostanejo v veljavi in zanje določbe o prepovedi poslovanja ne veljajo.

Ravnanje vodstva policijske enote, ki se udeleži pogostitve, katero plačajo podjetja, ki za potrebe te policijske enote izvajajo različne storitve, je nezakonito in ustreza definiciji korupcije po Zakonu o preprečevanju korupcije.

Javno komunalno podjetje Žalec kot naročnik po predpisih o javnih naročilih brez dovoljenja Komisije za preprečevanje korupcije preko javnih naročil ne sme poslovati z gospodarsko družbo Decen,d.o.o., če je župan imetnik poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju oziroma kapitalu te družbe v višini več kot 20%. Izjema so naročila male vrednosti, če je ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene z zakonom o izvrševanju državnega proračuna, kar predstavlja 833.000 tolarjev za blago in storitve ter 1.666.000 tolarjev za gradnje.

V primeru, da je župan le direktor gospodarske družbe in v tej družbi nima poslovnega deleža v vrednosti več kot 20%, ni podana omejitev poslovanja po 1.odstavku 28. člena ZPKor.

Gospodarska družba Inženiring Biro d.o.o., Maribor, v kateri ima član občinskega sveta poslovni delež, ki je manjši od 20%, lahko posluje prek javnih naročil z naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih v smislu 1.odstavka 28.člena ZPKor, četudi je omenjeni član občinskega sveta direktor te družbe.

Občina in drugi naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, brez dovoljenja Komisije za preprečevanje korupcije ne smejo poslovati prek javnih naročil s poslovnim subjektom, katerega 100% lastnik je občinski svetnik, razen v primeru naročila male vrednosti, če je ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene z zakonom o izvrševanju državnega proračuna, kar po sedaj veljavnem Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 130/03) znaša 833.000 tolarjev za blago in storitve ter 1.666.000 tolarjev za gradnje.

Sprejemanje vabil, na podlagi katerih dejanski ali potencialni poslovni partnerji naročnikov, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, le-tem poravnavajo stroške udeležbe na predstavitvah izdelkov, opreme ali blaga, ki je ali lahko postane predmet javnega naročila, predstavlja koruptivno ravnanje v smislu 3.alinee 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Ravnanje zdravnikov v javnih zdravstvenih zavodih, ko opravljajo poleg svojih službenih obveznosti v službenih prostorih s službenimi sredstvi in v službenem času še raziskave tako:

da jih opravljajo za potrebe proizvajalca ali trgovca medicinske opreme oz. zdravil in
sprejmejo na tej osnovi za svoje delo osebno plačilo, nagrado ali kakršnokoli drugo neposredno ali posredno ugodnost,

ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alinee 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Direktorica galerije, ki je kot funkcionarka sprejela umetniško sliko v vrednosti več sto tisoč tolarjev v svojo last in posest od umetnika, ki je razstavljal svoja dela v galeriji in za katerega je napisala tudi kritiko, je darilo sprejela v zvezi s svojim delom.

S sprejemom darila je kršila 24. člen Zakona o preprečevanju korupcije, njeno ravnanje pa ustreza definiciji korupcije po tretji alinei 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Izjava poslovnega subjekta – ponudnika v postopku javnega naročanja, iz katere je razvidno, da v tem poslovnem subjektu funkcionar oziroma njegov družinski član ni udeležen kot posredni ali neposredni imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic v višini več kot 20%, je dopustna, ker se z njo lahko prepreči kršitev 1.odstavka 28.člena ZPKor o omejitvi poslovanja.

Skladno s 4. odstavkom 28. člena ZPKor je posledica kršitve 1.odstavka 28. člena ZPKor ničnost pogodbe o oddaji javnega naročila.

Določbe tretjega in četrtega poglavja ter prehodne in končne določbe Zakona o preprečevanju korupcije se na podlagi 2. odstavka 3. člena uporabljajo za direktorja Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije, za zavod pa velja obveznost predložitve seznama oseb s podatki o nastopu in prenehanju funkcije v smislu 33. in 50. člena ZPKor.

Funkciji nepoklicnega podžupana in direktorja javnega podjetja sta medsebojno združljivi le v primeru, da med podžupanove naloge ne sodi nadzor nad delom tega javnega podjetja.

Občina in drugi naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, brez dovoljenja Komisije za preprečevanje korupcije ne smejo poslovati prek javnih naročil z gospodarsko družbo, katere 100% lastnica je občinska svetnica, razen v primeru naročila male vrednosti, če je ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene z zakonom o izvrševanju državnega proračuna, kar po sedaj veljavnem Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št.130/03) znaša 833.000 tolarjev za blago in storitve ter 1.666.000 tolarjev za gradnje.

Funkciji člana občinskega sveta in direktorja javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, sta medsebojno združljivi.

Član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar lahko opravlja delo tajnika športne zveze.

Komisija za preprečevanje korupcije ni pooblaščena za razlago Zakona o javnih uslužbencih.

Funkciji poklicnega župana in članstvo v skupščini javnega podjetja, katerega ustanoviteljice so občine, sta medsebojno združljivi.

Funkciji nepoklicnega župana občine in članstvo v skupščini javnega podjetja sta medsebojno združljivi le, če ima javno podjetje oblikovan organ, ki nadzoruje vodenje poslov javnega podjetja.

Zadruga šteje med poslovne subjekte, za katere velja omejitev poslovanja prek javnih naročil v smislu 1. odstavka 28. člena Zakona o preprečevanju korupcije, če je občinski svetnik kot funkcionar v njej imetnik poslovnega deleža, na podlagi katerega je udeležen pri upravljanju oziroma kapitalu v višini več kot 20%.

Član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar lahko opravlja funkcijo direktorja zadruge, kar pomeni, da sta navedeni funkciji medsebojno združljivi.

Funkciji sodnika kot poklicnega funkcionarja in člana nadzornega sveta javnega podjetja sta medsebojno nezdružljivi.

Nezdružljivost velja tudi v primeru, ko sodnika v nadzorni svet javnega podjetja kot svojega predstavnika izvoli oziroma imenuje organ lokalne skupnosti.

Komisija za preprečevanje korupcije ni pooblaščena za odločanje o tem, kateri poslovni subjekt je upravičen do državne pomoči.

Omejitev poslovanja prek javnih naročil v smislu 28. člena Zakona o preprečevanju korupcije ne velja za direktorja javnega zavoda, ki ga je imenoval svet javnega zavoda, kar se smiselno uporablja tudi za njegove družinske člane.

Določbe tretjega in četrtega poglavja ter prehodne in končne določbe Zakona o preprečevanju korupcije veljajo za člane individualnih ali kolektivnih poslovodnih organov v javnih zavodih, javnih podjetjih, javnih skladih, javnih agencijah in gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije, ki jih je imenovala Vlada Republike Slovenije, med katere štejeta tudi direktor Javnega podjetja Kontrola zračnega prometa Slovenije,d.o.o., in direktor Javne agencije za železniški promet.

Omejitev poslovanja po 1. odstavku 28. člena Zakona o preprečevanju korupcije ne velja za naročila male vrednosti, če je ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju državnega proračuna.

Najvišja vrednost posamičnega naročila ali mesečnega naročila v primerih oddaje blaga ali storitev po Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 130/03, ZIPRS0405) znaša 833.000 tolarjev, kar pomeni, da mesečna naročila, če se ponavljajo vsak mesec skozi vse leto, v enem letu ne smejo preseči vrednosti deset milijonov tolarjev.

Članstvo v nadzornem odboru občine in članstvo v svetu javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, je medsebojno združljivo.

Funkciji člana občinskega sveta in člana sveta javnega zavoda ali javnega podjetja, katerih ustanoviteljica je občina, sta medsebojno združljivi.

Gospodarska družba, katere lastnica je zakonska partnerka občinskega svetnika, ni upravičena do državnih pomoči v smislu 1. odstavka 30. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Društvo, katerega predsednik je občinski svetnik, lahko pridobiva za svoje delovanje javna proračunska sredstva.

Komisija za preprečevanje korupcije lahko na podlagi petega odstavka 28. člena ZPKor dovoli le posamično izjemo od načelne prepovedi poslovanja po prvem odstavku 28. člena ZPKor.

Le Komisija za preprečevanje korupcije lahko na podlagi petega odstavka 28. člena izjemoma dovoli poslovanje, prepovedano na podlagi prvega odstavka 28. člena ZPKor.

Določbe 28. člena ZPKor se nanašajo na omejitev poslovanja.

Komisija za preprečevanje korupcije nima pooblastil za razlago Obligacijskega zakonika.

Za dovolitev izjeme na podlagi petega odstavka 28. člena ZPKor je pristojna le Komisija za preprečevanje korupcije.

Komisija za preprečevanje korupcije lahko na podlagi petega odstavka 28. člena dovoli le posamično izjemo od načelne prepovedi poslovanja po prvem odstavku 28. člena ZPKor.

Samostojni podjetnik kot poslovni subjekt, v katerem je družinski član občinskega svetnika imetnik poslovnega deleža oziroma drugih pravic,na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju oziroma kapitalu v višini več kot 20%, ne sme poslovati prek javnih naročil z naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, razen naročil male vrednosti, če je ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene z zakonom o izvrševanju proračuna.

Funkcionar oziroma njegov družinski član lahko odda poslovni prostor, katerega lastnik je, javnemu zavodu v najem.

Funkciji koncesionarja in člana v svetu javnega zdravstvenega zavoda kot predstavnika ustanovitelja – občine, sta medsebojno nezdružljivi, če se javna zdravstvena služba opravlja na območju zdravstvenega zavoda, katerega član sveta je koncesionar.

Pogoja pri omejitvi poslovanja, navedena v alineah 2.odstavka 28.člena Zakona o preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZPKor), ki se glasita:

član poslovodnega organa,
imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju oziroma kapitalu poslovnega subjekta v višini več kot 20%,

predstavljata alternativo, kar pomeni, da je omejitev poslovanja podana, če je izpolnjen eden od navedenih pogojev.

Delniška družba, v kateri je občinski svetnik član uprave te družbe in ni imetnik poslovnega deleža ali delnic v višini več kot 20%, lahko posluje prek javnih naročil z naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih v smislu 1.odstavka 28.člena ZPKor.

Članstvo v nadzornem odboru občine in članstvo v svetu javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, je medsebojno združljivo.

Funkciji člana občinskega sveta in direktorja javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, sta medsebojno združljivi.

Funkciji nepoklicnega župana in direktorja javnega podjetja, katerega soustanoviteljica je občina, sta nezdružljivi, ker župan po svoji funkciji opravlja nadzor nad delom javnega podjetja.

Omejitev poslovanja prek javnih naročil po 2.odstavku 28. člena Zakona o preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZPKor) velja med osnovno šolo oziroma vrtcem, v katerem je posameznik član sveta šole ali vrtca ter poslovnim subjektom, v katerem je isti član sveta šole hkrati član poslovodnega organa ali pa imetnik poslovnega deleža ali delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju oziroma kapitalu poslovnega subjekta v višini več kot 20%.

Član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar lahko opravlja funkcijo člana sveta javnega zavoda kot organa upravljanja.

Funkciji nepoklicnega podžupana ali občinskega svetnika in direktorja gospodarske družbe sta medsebojno združljivi.

Gospodarska družba, v kateri je občinski funkcionar njen direktor, lahko posluje prek javnih naročil z občino, če funkcionar oziroma njegov družinski član ni posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju oziroma kapitalu gospodarske družbe v višini več kot 20%, razen naročil male vrednosti, če je ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna.

Dodatek k pogodbi o izvajanju strokovnih opravil na stanovanjskem področju v občini Radovljica št. 36001-30/2004 z dne 2. junija 2004 je sklenjen v nasprotju s prvim odstavkom 28. člena ZPKor in zaradi tega skladno s četrtim odstavkom istega člena ničen.

Občina Radovljica je na podlagi 11. člena ZPKor Komisiji za preprečevanje korupcije dolžna v roku 30 dni poročati o svojih ukrepih glede Dodatka k pogodbi o izvajanju strokovnih opravil na stanovanjskem področju v občini Radovljica št. 36001-30/2004 z dne 2. junija 2004.

Mesečni prejemek, ki ga bivši predsednik republike prejema na podlagi drugega stavka 1. odstavka in 3. odstavka 20. člena Zakona o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike (Uradni list RS, št.15/03), če njegova plača ali pokojnina ne presegata 80 % plače predsednika republike, ne predstavlja nadomestila plače v smislu 38. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04).

Mesečni prejemki, ki jih bivši predsednik republike sprejema na podlagi 17. člena in prvega stavka 1. odstavka 20. člena Zakona o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike (Uradni list RS, št. 15/03) predstavljajo nadomestilo plače v smislu 38. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04).

Gospodarska družba, v kateri je podžupan občine samo njen direktor in ne tudi imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju oziroma kapitalu te gospodarske družbe v višini več kot 20%, lahko posluje prek javnih naročil z občino kot naročnikom po predpisih o javnih naročilih.

Občina lahko sklene Pogodbo o oglaševanju z lokalno radijsko postajo v primeru, ko je zakonska partnerka direktorja radia in imetnika poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju oziroma kapitalu lokalnega radia v višini več kot 20%, direktorica javnega socialno varstvenega zavoda, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija.

Novinarji, ki s strani posameznikov ali pravnih oseb, o katerih sicer poročajo oziroma bodo poročali, sprejemajo darila, ki presegajo običajno pozornost, kršijo Kodeks novinarjev Slovenije, njihovo ravnanje in ravnanje darovalcev pa ustreza definiciji korupcije iz Zakona o preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: ZPKor).

Za poslanke in poslance iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu se, razen vsebine členov od številke 24 do številke 27, smiselno uporabljajo določbe Zakona o preprečevanju korupcije.

Sodniki mednarodnih sodišč in člani organov ter institucij Evropske unije, ki jih je kot kandidate Republike Slovenije za funkcijo izvolil Državni zbor Republike Slovenije ali imenovala Vlada Republike Slovenije, niso funkcionarji v smislu 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Člani komisij za izvedbo javnih naročil se morajo v času, ko poteka postopek nabav po določbah zakona o javnih naročilih, izogniti individualnemu komuniciranju s potencialnimi dobavitelji brez ustreznega predhodnega sklepa teh komisij, ker s tem ustvarjajo videz pristranskosti pri izboru najboljšega ponudnika.

Priporočljivo bi bilo, da člani razpisnih komisij najpozneje ob imenovanju na to funkcijo naročniku javnega razpisa in vodstvu komisij pisno navedejo svoje dotedanje kontakte s potencialnimi dobavitelji.

Določbe o prepovedi oziroma omejitvah pri sprejemanju daril funkcionarjev in njihovih družinskih članov po Zakonu o preprečevanju korupcije veljajo tudi v primerih, ko funkcionar prejme darilo kot član sveta javnega zavoda ali agencije oziroma kot član nadzornega sveta javnega podjetja, javnega sklada ali gospodarske družbe, v kateri je država ali lokalna skupnost imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju oziroma kapitalu.

Kmetije in kmetijska gospodarstva, katerih nosilec je funkcionar, ne sodijo med poslovne subjekte, ki niso upravičeni do državnih pomoči na podlagi določb Zakona o preprečevanju korupcije.

Ravnanje funkcionarja ali javnega uslužbenca, ki svojega ožjega sorodnika zaposli na delovnem mestu, ki je direktno hierarhično podrejeno temu funkcionarju ali javnemu uslužbencu, povzroča konflikt interesov in je zaradi tega neetično.

Pojem ‘opravljanje poklicne ali druge dejavnosti z namenom pridobivanja dohodka’ je opravljanje stalnih ali občasnih aktivnosti v gospodarskih ali negospodarskih dejavnostih, za katere oseba prejema plačilo.

Odobritev ugodnega kredita prezadolžene gospodarske družbe njenemu direktorju s strani nadzornega sveta te družbe ustreza definiciji korupcije po Zakonu o preprečevanju korupcije, ker gre v tem primeru za kršitev dolžnega ravnanja, katerega Zakon o gospodarskih družbah zapoveduje v pravnem standardu dobrega gospodarstvenika.

Ravnanje uprav gospodarskih družb, ki so se spojile v družbo prevzemnico in pri tem nadzornim svetom gospodarskih družb prikrile dejstvo, da s tem pridobijo boljši položaj od drugih zaposlenih v družbah, ustreza definiciji korupcije po Zakonu o preprečevanju korupcije, ker gre v tem primeru za kršitev dolžnega ravnanja, katerega Zakon o gospodarskih družbah zapoveduje v pravnem standardu dobrega gospodarstvenika.

Volilni odbori po Zakonu o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97, 70/00, 73/04- ZVDZ ) in Zakonu o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 51/02, 54/04 – ZLV ) ne štejejo med organe, ki so Komisiji za preprečevanje korupcije, na podlagi 33. in 50. člena ZPKor dolžni posredovati podatke in sezname njihovih članov.

Enako kot pod točko 1. velja za ostale volilne organe in sicer: volilne komisije volilnih enot, okrajne volilne komisije, volilne komisije posebne volilne enote po ZVDZ in občinske volilne komisije, občinske komisije volilnih enot ter posebne občinske volilne komisije po ZLV in za volilne organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Volilni organ, za katerega veljata 33. in 50. člen ZPKor v povezavi z 2. členom ZPKor, je Republiška volilna komisija, katere člani so funkcionarji.

Državni organi, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javni skladi, javne agencije in druge osebe javnega prava, se morajo pri poslovanju z osebami zasebnega prava ali osebami javnega prava, katere pridobivajo prihodke z opravljanjem dejavnosti, vzdržati kakršnih koli ravnanj, ki bi katero od teh oseb neutemeljeno postavljala v boljši položaj v primerjavi z ostalimi osebami, saj takšna ravnanja povečujejo korupcijsko tveganje, čeprav so skladna s pozitivno zakonodajo.

Pod pojmom državne pomoči po ZPKor Komisija v prvi vrsti razume državne pomoči, opredeljene v Zakonu o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99), ki pravi, da so državne pomoči izdatki in zmanjšani prejemki države oziroma občine, ki pomenijo korist za prejemnika pomoči in mu tako zagotavljajo prednost pred konkurenti in so namenjeni za financiranje in sofinanciranje programov v institucionalnih enotah, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev. Poleg navedene definicije pa Komisija za preprečevanje korupcije razume kot državne pomoči tudi vse druge oblike pomoči, ki jo država oziroma njeni organi dajejo zasebnemu sektorju kot so krediti, poroštva, transformacija terjatev v lastniške deleže ipd., ne glede na namen dane pomoči in cilje, ki jih pri tem država zasleduje.