Dossier korupcija

Tri dni po izbruhu afere "Drama na črno" se je neposredno vpleteni vrh ministrstva za kulturo z ministrico Asto Vrečko in državnim sekretarjem Matevžem Vidmarjem Čelikom na čelu zavil v pomenljiv samoobrambni molk, pri čemer Vrečkova, tudi koordinatorka Levice, ne izkorišča samo posebnega statusa, ki ga večina vidnih politikov Levice uživa pri novinarjih, ampak večinske medije drži v šahu tudi z obljubljenim novim krovnim medijskim zakonom, ki naj bi izbranim večinskim medijem oziroma njihovim lastnikom na veliko delil proračunski denar. Zato večinski mediji zaenkrat oglušujoče molčijo in afero orkestrirano prikrivajo.

Ožje vodstvo Drame pa se, kot je razvidno iz njihovih včerajšnjih izjav za portal N1, očitno brani z lažmi. Njihove trditve, kar zadeva stališča ministrstva za notranje zadeve (tukaj), so namreč - milo rečeno - zavajajoče:

- Iz pričujočega odgovora (mnenja) MNZ, ki ga je Drama prejela 20. julija letos in na kar se zdaj sklicuje ožje vodstvo Drame ("Izvajanje dejavnosti v č

Po našem včerajšnjem razkritju dokazljivo nezakonitega poslovanja začasne ali nadomestne ljubljanske Drame na Litostrojski 56 (vir), čemur bi morali slediti odstop ministrice za kulturo Aste Vrečko, razrešitev ravnateljice javnega zavoda SNG Drama Vesne Jurce Tadel in takojšnja prekinitev najemne pogodbe med Dramo ter zasebnima podjetjema Alterna Intertrade in L56, danes objavljamo nove podrobnosti:

- Ključni politični sponzor nezakonitega poslovanja Drame in sporne prenove je - poleg Aste Vrečko, sicer tudi koordinatorke Levice - državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Vidmar Čelik.

Gre za čisto povprečnega arhitekta (nekateri pravijo "drugorazrednega"), ki se je ta položaj zavihtel kot (nekdanji) direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Med boljšimi poznavalci scene velja - izvorno - za kader nekdanje Zaresove ministrice za kulturo in danes spet novinarke TV Slovenija Majde Širca in tedanjega Zaresovega državnega sekretarja na MK Stojana Pelka, ki sta ga tudi inšt

13. avgusta letos so na Litostrojski 56 v Ljubljani potekala zaključna dela za tako imenovano "nadomestno" oziroma "začasno" Dramo (medtem ko prava Drama v centru mesta še vedno čaka na gradbeno dovoljenje za prenovo in dograditev), ravnateljica Drame Vesna Jurca Tadel ter ministrica za kulturo in koordinatorka Levice Asta Vrečko pa sta pred izbranimi povabljenimi novinarji pozirali in se hvalili, češ, "najbrž ste se tudi sami prepričali, da so ti prostori več kot primerni za delovanje Drame za čas, ko smo morali zapustiti lastno hišo" (vir: Delo). Toda resnica je žal povsem drugačna.

Ko so po koncu poletja skozi vrata te iste začasne-nadomestne Drame prvič stopili tudi igralke, igralci in drugi člani ansambla, je med njimi zavladal šok. Prostori več kot neprimerni za Dramo, niti tako imenovane "suhe steze" nimajo, člani igralskega ansambla, če/ko morajo v toaletne prostore med odmori sredi predstav, so prisiljeni iti skozi občinstvo. Parkingov pred stavbo niti za vzorec. Tovrstne razme

Vse kaže, da bo (oziroma je že) nadaljevanje ekskluzivne zgodbe o zlatem padalu trojnega funkcionarja* Mateja Arčona enako zanimivo kot nedavni uvod (vir: "Morje, Istra in Kvarner ter diplomatska plača"). Naši viri iz ministrstva za zunanje in evropske zadeve namreč pravilno opozarjajo, da je samo srednješolska izobrazba resna ovira za to, da srednješolec Arčon, ki je po izobrazbi/poklicu elektrotehnik, postane prvi slovenski generalni konzul na Reki, četudi bi kandidiral iz tako imenovane politične kvote.

Veljavni zakon o zunanjih zadevah je namreč zelo jasen. Tudi za tiste državljane Republike Slovenije, ki niso poklicni diplomati, lahko pa izjemoma postanejo veleposlaniki ali generalni konzuli (točka 2), velja zakonsko pravilo, da morajo imeti (čeprav so ministri), citiramo določilo glede imenovanja vodij diplomatskih predstavništev in konzulatov, "univerzitetno izobrazbo oziroma izobrazbo, pridobljeno po študijskem druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo".

Vir: Zako

Propadli politik Karl Erjavec se na politično sceno vrača v svojem preverjenem slogu - s tragikomičnim blefiranjem in lažmi. Dokaz temu so tudi imena domnevnih prihodnjih kolegic in kolegov njegove tokratne nove stranke - Stranke Zaupanje, ki jih je konec poletja prvič načrtno navrgel v javnosti. Tistim novinarjem (in poznavalcem), ki še premoremo nekaj potrebne kritične distance do politikov, je bilo namreč že vse od začetka jasno, da Erjavec teh ljudi, od upokojenega bankirja Franceta Arharja dalje, preden je njihova imena pompozno lansiral v javnost, ni niti poklical in vprašal za mnenje, kaj šele da bi se z njimi dokončno dogovoril o najnovejšem skupnem političnem angažmaju. Ne, Erjavec jih je preprosto nesramno zlorabil, kar te dni dokazujejo sicer vljudne košarice, ki jih pravkar dobiva. Tako mu bojkone ostaja le še Irena Majcen, nekdanja ministrica Desusa, ki pa je v smislu volilne privlačnosti brez vsakršne teže.

Skratka, Karl Erjavec znova samo blefira in laže, zato je pravzapr

Da je Nataša Pirc Musar, sicer instrumentalizirana predsednica države, tokrat z velikim užitkom za novega guvernerja Banke Slovenije predlagala Toneta Ropa, ne pa Saše Jazbec, predvsem zato, da se kontrira Robertu Golobu, verjetno ni nobenega dvoma, vsaj med poznavalci ne. Res je sicer, da ima Rop, strogo tehnično gledano, bistveno boljše reference za guvernersko funkcijo od Jazbečeve (Rop je bil vendarle premier in finančni minister, ona pa je samo aktualna državna sekretarka na ministrstvu za finance), kot je po drugi strani dejstvo, da ne Rop in ne Jazbečeva nista ravno idealni personi za guvernerja oziroma guvernerko, oba sta namreč, kot pravkar modrujejo nekateri vidni člani ameriške Demokratske stranke za Donalda Trumpa in Kamalo Harris, "slabši izbiri".

Toda hkrati smo - morda spet na daleč primerljivo z Američani in njihovo aktualno predsedniško tekmo - pred domala "epsko bitko" v domačih razmerah, kdo se bo preselil na vrh Banke Slovenije in se usedel na guvernerski stolček, ki

Ko je Miriam Teresa Možgan pred dnevi zapustila kabinet predsednice republike Nataše Pirc Musar (kjer je delala kot svetovalka za zunanjo politiko) in se vrnila na ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, je to storila izključno zato, da se bo lahko skozi interni razpis ministrstva prebila na funkcijo nove slovenske veleposlanice na Irskem. Ta prestop je bil formalno nujno potreben, saj gre za notranji razpis, ki velja samo za uslužbence ministrstva, za posebno javnomnenjsko loščenje javne podobe prestopa Možganove, češ, gre za kariero, ne kadrovsko prevaro pod patronatom Pirc Musarjeve, pa so tudi tokrat uporabili novinarja Dela Uroša Esiha.

Miriam Teresa Možgan sicer sodi med tako imenovani spremljevalni ženski milje Nataše Pirc Musar, ki se vije na relacijah med famoznim združenjem Ona Ve, ljubljansko levičarsko intelektualno srenjo in lezbičnimi krogi znotraj slovenske medijsko-uradniške elite.

Posebno zunanjepolitično "zlato padalo" pa si - po naših zanesljivih informacijah, načrt

... če kompromitirani in nepomembni Marko Balažic ostane predsednik stranke, na prihodnjih parlamentarnih volitvah borila za 1 odstotek, to je za proračunsko financiranje stranke, kar je sicer Balažicev intimni kruhoborski cilj. (foto: Bobo)

Včerajšnja anketa Mediane za Pop TV ne bo šla v zgodovino samo zato, ker je na prestižno prvo mesto najbolj priljubljenih politikov, praviloma vedno rezerviranih za predsednike republike ali nove obraze, postavila "trgovskega pomočnika", gospodarskega ministra in prvaka Socialnih demokratov Matjaža Hana, Gibanje Svoboda porinila proti 10 odstotkom (vemo: ko stranka novih obrazov zdrsne pod 15, nastane panika, ko pridejo pod 10, pa izbruhne kaos), vrhuuunskega menedžerja Roberta Goloba pa celo na zadnje mesto (in to kljub obisku v Beli hiši pri "prijatelju Joeju" Bidnu), ampak tudi po tem, da se uresničuje javno izrečena prerokba Petra Gregorčiča vodstvu Slovenske ljudske stranke.

Na seji glavnega odbora SLS (julija), ob prvi interni analizi evropskih

... Anton Panjan ...

... in Marjan Pogačnik. (foto: Bobo)

Pravijo, slovensko pravosodje za potrebe tranzicijske levico upravljalsko obvladuje "Kučanova sveta trojica na Tavčarjevi 9" (naslov osrednje sodne palače v Ljubljani), to pa so: Marjan Pogačnik, predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča, Anton Panjan, predsednik višjega sodišča, in Miodrag Đorđević, aktualni predsednik vrhovnega sodišča. Toda znotraj sodstva se bo - tako naši viri - kmalu zelo veliko dogajalo.

Najnovejša sestava za sodni ceh odločujočega sodnega sveta je - po spletu različnih okoliščin, vodi pa ga mariborska odvetnica Urška Kežmah, sicer nekdanja sodnica in nekdanja predsednica Slovenskega sodniškega društva - namreč takšna, da ni več avtomatično pod kontrolo vladajoče politike (formalno upokojeni znani ljubljanski odvetnik Emil Zakonjšek, denimo, je menda čisto iz sebe in se ne more sprijazniti, ker ni več član sodnega sveta), poleg tega se prihodnje leto upokoji osem vrhovnih sodnikov (Jan Zlobec, nekoč tudi us

Ponovimo iz naslova: kaj se te dni v resnici dogaja na pregreti domači politični tržnici, pa vam šefi strank in mediji nočejo, ne želijo ali ne smejo povedati:

- Premier Golob je s postavitvijo "zamejskega ministra" in podpredsednika Svobode Mateja Arčona za novega generalnega sekretarja Gibanja Svoboda pokazal/dokazal, da ga je dobesedno zelo strah, zato strankarske funkcije zdaj striktno prevzemajo le še Golobovi najtesnejši privrženci, ljubkovalno imenovani "Geniji".

- Minister za finance Klemen Boštjančič, ki se že dlje časa vidi na funkciji "prehodnega" predsednika vlade, ki se po finančnem ministrstvu nosi kot pav, na Odmevih pa razlaga prihodnost Slovenije, celo energetsko, mimo šefa vlade, ki se ima izvorno za energetskega Genija, pa prav te dni dobiva močno klofuto za klofuto. Njegov generalni sekretar Svobode (Rok Marolt) je - na tem portalu že pred časom napovedano - odstopil iz "osebnih razlogov", predlog za imenovanje novega generalnega sekretarja iz Boštjančičevega miljeja