Dossier korupcija

Danes mineva sedem dni od divje in nevarne vožnje temnega audija z registracijo LJ - ZATE, ki naj bi ga uporabljal ljubljanski župan Zoran Janković (na primorski avtocesti od Unca proti Logatcu, minulo soboto, 21. junija, okoli 20.00), in že pet dni, odkar je bil posnetek dela te vožnje, evidentno polne prometnih prekrškov, javno objavljen na profilu X avtorja teh vrstic, vendar policija - očitno - še ni ukrepala. Za pregon oziroma postopek o prekršku menda potrebujejo še prijavo oškodovanca in druge očividce, videoposnetek pa naj bi šele preučili.

Tako vsaj odgovarjajo na naša vprašanja, ali je policija zoper voznika tega vozila uvedla kakšen uradni postopek? Če da, kakšen in v kakšni fazi je, če ne, zakaj ne? Odgovor Policijske uprave Ljubljana objavljamo v celoti:

Spoštovani.

V skladu z varstvom osebnih podatkov vam lahko povemo, da po do sedaj izvedenem preverjanju o dogodku nismo bili obveščeni s strani morebitnega oškodovanca, prav tako nihče o tem ravnanju ni obvestil policije na i

Ivo Boscarol, eden najbolj znanih, uspešnih in medijsko izpostavljenih slovenskih podjetnikov, je minuli torek (24. junija), dan pred dnevom državnosti, sredi ljubljanskega BTC odprl prenovljeni Kolosej, poslej imenovan Odiseja - vesolje vsebin. Boscarol in njegova ekipa Odisejo sicer pompozno predstavljata kot "edinstveno slovensko stičišče kulture, zabave in poslovnih srečanj".

Toda praktično neznano je, da je Boscarol v nekdanjem Koloseju sprva želel postaviti tudi velik medijski kompleks, namenjen predvsem videoprodukciji najrazličnejših spletnih vsebin (oddaj, podkastov ...), ki bi jih producirali in predvajali različni mediji in novinarji, pozicionirani zunaj tako imenovanih večinskih medijev. Boscarol je v ta projekt, ki sta ga - zanj - pripravljala Igor Vovk (zavod Iskreni, portal Zanima me, prej Domovina) in Leo Oblak, nekoč lastnik radijske mreže Infonet, nameraval investirati zavidljivih 10 milijonov evrov, kar bi lahko šteli tudi za eno največjih medijskih investicij v zgodo

Za osvežitev spomina: pred objavo članka z naslovom "Potrjeno: druga najbolj znana tožilka v državi prijavila generalno državno tožilko - zaradi pritiskov", objavljenega 24. maja, smo na državnotožilski svet naslovili tudi zahtevo (poslano dan prej, 23. maja), da nam v celoti posreduje prijavo, ki jo je zoper generalno državno tožilko Katarino Bergant spisala in vložila specializirana državna tožilka Mateja Gončin.

Odgovor je prišel pred dnevi, datiran na 9. junij, vendar pričakovano - negativen, dokumenta pač ne dajo. Našo zahtevo za dostop do dokumenta so zavrnili, klasika, češ, gre za varovanje osebnih podatkov, saj se dokument nanaša na osebne podatke točno določenega posameznika. Za katere osebne podatke naj bi šlo, pa niso pojasnili.

Njihov odgovor objavljamo v celoti:

Podpisal ga je predsednik državnotožilskega sveta Harij Furlan, vrhovni državni tožilec, čigar šefinja je Katarina Bergant.

Del dotične prijave Mateje Gončin smo sicer - mimo državnotožilskega sveta - na tem portalu že

Petkov padec Mateja Tonina, evropskega poslanca in do jeseni še predsednika Nove Slovenije, je bil podoben starorimskim Marčevim idam, ko so zarotniški senatorji z vseh strani zabodli Julija Cezarja. Tonin je bil seveda le politično umorjen, "zabodli" pa so ga vsi njegovi poslanci - z molkom (med razpravo - vir). In ja, ko je šlo za debato o tem, ali v morebitni prihodnji desnosredinski vladi sodelovati tudi z Janezom Janšo ali ne, je na seji sveta molčal tudi dolgoletni vplivni generalni sekretar stranke Robert Ilc.

Tonin naj o tem, kaj se (mu) pripravlja na petkovi seji sveta stranke, ne bi vedel ničesar. No, če je za tak scenarij morda kljub vsemu vedel, potem je bil pač vrhunski igralec na snemanju Ure resnice, kjer se nama z Anžetom Logarjem (Demokrati) ni sanjalo, da sediva ob skorajšnjem političnem truplu, kar je Matej Tonin postal že dve uro ali tri ure kasneje.

Toda če Tonin res ni vedel in je izgubil politični poker z Janšo, je zanimivo vprašanje, ali je za ta scenarij, kaj se

Minuli četrtek zvečer se z Miranom Videtičem vračava iz Sarajeva, zraven je bil tudi medijsko vedno bolj znan profesor mlajše generacije z ljubljanskega FDV. Že blizu Ljubljane smo na telefonu s poslancem Nove Slovenije Jernejem Vrtovcem, ko mu avtor teh vrstic reče, da bo Matej Tonin med jutrišnjo (petkovo) Uro resnice - odstopil. Bilo je šala, toda potem so je to res zgodilo, a za Tonina, evropskega poslanca in predsednika NSi očitno nepričakovano.

Tonin je na snemanje v prostore portala Info360.si prišel točno (ob 11.10, Anže Logar je demokratsko in s kolesom zamujal skoraj 20 minut), saj se mu je mudilo naprej, na kosilo s poslanci NSi, ki so ga kasneje, na seji sveta stranke v Kristalni dvorani stolpnice BTC, očitno izdali - z molkom. Tonin je bil nasmejan, v formi, saj v Bruslju veliko teče (sicer ne zunaj, ampak v fitnesu v evropskem parlamentu). Dobro razpoložen je povedal, da bo na današnji (včerajšnji) sveta stranke dosegel sklep o jesenski izvedbi volilnega kongresa, torej še

Nov volilni fiasko predsednice republike, tokrat ob njenem predlogu za varuhinjo človekovih pravic (zdaj je predlagala Dijano Možina Zupanc, tragikomično nasedlo doktorico prava in sedanjo namestnico varuha, ki je na glasovanju v državnem zboru dobila vsega 53 glasov, kar je dejansko še zelo daleč od dvotretjinske večine), lepo in brutalno hkrati razkriva ves blišč in bedo Nataše Pirc Musar. Njeno aroganco in nikakršen politični domet, poleg tega je očitno še lagala, no, blefirala, če smo pri besedah bolj diplomatsko prijazni.

Vsi vemo, da pri tem razmerju sil znotraj parlamenta za izvolitev varuhinje potrebuje vsaj nekaj glasov opozicijske SDS ali skoraj vseh poslancev NSi, pri čemer je prav tako jasno, da slednji ne bodo podprli njenih kadrovskih predlogov, ki prihajajo iz logov političnih aktivistov skrajne levice ali NVO-jevcev, ki so druga plat življenja NPM (prva so namreč tajkunstvo, požrešnost po denarju in bolestne ambicije). Tudi/celo NSi je tokrat glede tega očitno še kar nap

Medtem ko Martin Odlazek, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj sto (100!) različnih medijev, od tiskanih edicij do spletnih portalov, radijskih postaj in manjših televizij, bi njegov brat in podjetnik - sicer medijsko bistveno manj znani Marko Odlazek, očitno rad urejal še portal, ki ga pravkar berete. Se sliši arogantno in zabavno hkrati, ampak žal gre tudi za grožnje s tožbami in sodišči, kar pa je glede na znana dejstva resda komaj verjetno.

Po odmevni objavi našega članka z naslovom "Zakaj vlomilci, ki si pri Ruplu podajajo kljuke, nikogar ne zanimajo?! A če to delajo Ruplu, kaj lahko storijo šele vam.", objavljenega 21. marca letos, je Marko Odlazek sprva zahteval takojšnji sestanek z avtorjem članka, skratka piscem teh vrstic. Ker do tega pogovora ni prišlo, smo prejeli Odlazkovo pismo, da moramo članek oziroma "sporno besedilo" nemudoma umakniti. Na to pismo, ki je glede na vse znane okoliščine pravzaprav zvenelo absurdno (Marko Odlazek je recimo - med drugim - prep

... in potem dajeta podatke v javnost, toda očitno tudi prirejeno statistiko in celo prirejeno dejansko stanje, kaj se je v posameznih primerih dogajalo. (vir: X)

Najnovejša dokumentirana razkritja novinarja Petra Jančiča o načrtnem državnem oziroma političnem prikrivanju identitete posameznih storilcev kaznivih dejanj, ko gre - denimo - za migrante ali Rome (vir), ne odpira zgolj prvovrstnega vprašanja, kdo - konkretno - je takšno prikrivanje naročil, ampak tudi, ali gre pri tem tudi za organizirano prirejanje statističnih podatkov oziroma vzpostavljen sistem, ki prireja statistiko kaznivih dejanj, in to že od leta 2015, kot - na primer - sumijo nekateri naši viri iz državnega tožilstva.

Ampak to očitno še ni vse. Morali bi se namreč prižgati vsi alarmi, ko vse to javno prizna Igor Ciperle, namestnik vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije in tisti dolgoletni policijski uradnik, ki je "čisto naključno" tudi eden od osumljenih policistov iz razvpite afere Centra za varnost in z

... saj sta zakonca Kristina in Jani (Janko) Sever kakor dolgoletna tipična privilegiranca politične elite, čeprav nekoliko pod radarjem. (foto: Bobo)

23. marca letos je novinar Domovine Nenad Glücks objavil preiskovalni članek, kje med drugim piše, da za "privilegirance iz kroga Gibanja Svoboda v času 'svobode', kot kaže, ni nobenih omejitev, še najmanj omejitev s strani zakonov in drugih predpisov. Nanje se požvižgajo. To velja tudi za Kristino Sever, vodjo kabineta na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pod vodstvom ministra Bojana Kumra, ki ga je premier Robert Golob na funkcijo postavil kot svojega nekdanjega podrejenega na Gen-I. Kristina Sever, nadaljuje Glücks, "je žena nekdanjega urednika tednika Mladina Janija Severja, filmskega producenta. Preden je zasedla pozicijo vodje kabineta pri ministru Bojanu Kumru, je bila sedem let vodja službe za korporativno komuniciranje v družbi Elektro Ljubljana. Torej je bil njen dolgoletni šef Andrej Ribič, ki je po vodenju državnega

"Gre za simptomatičen pokazatelj deformiranosti slovenske tranzicije, ki tudi več kot tri desetletja po osamosvojitvi ostaja obremenjena z ostanki enopartijskega sistema in močjo nekdanjih oblastnih elit. Skoraj popolna programska režija, absolutna vsebinska kontrola oddaje in odsotnost kakršnegakoli uredniškega ravnotežja ..."

Piše: Boštjan M. Turk*

V ponedeljek, 9. junija, se je zgodilo nekaj, kar se ne bi moglo v nobeni družbi, ki je kolikor toliko zavezana demokraciji. Milan Kučan je imel svoj nastop v oddaji Marcela Štefančiča jr. (Marcel, op.u.). Rečete, kaj pa je na tem takega? Nekdanji predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ki je bil edini funkcionar te vrste v Srednji Evropi, ki mu je uspelo postati tudi predsednik demokratične države, se je po daljšem umiku pač znova pojavil v javnosti. To lahko razumemo kot del njegovega kriznega upravljanja po nedavnih razkritjih o domnevni vlogi "strica iz ozadja", na katero sta opozorila Vladimir Prebilič in Borut Pahor