Dossier korupcija

Spomnimo: Joc Pečečnik je bil konec januarja zaradi nekritične javne podpore Robertu Golobu prisiljen odstopiti z vplivne funkcije predsednika SBC (Kluba slovenskih podjetnikov), nekaj dni kasneje pa je - napol osramočen in užaljen - odpotoval na eksotične Maldive.

Toda pozor, kot ni bila nepričakovana njegova takratna podpora Golobu, nekateri, ki nismo naivni, med njimi tudi avtor teh vrstic, smo jo celo napovedovali, ampak načrtna oziroma načrtovana, tako spet ni naključna tudi njegova "pravočasna" vrnitev na sceno nekaj dni pred volitvami (22. marca). Pečečnika so tako rekoč vpoklicali zaradi potreb Golobove kampanje. Vrnil se je ves zagorel od sonca, vendar kot svojevrstni Golobov podjetniški "janičar", če ne celo kot "stavkokaz", imel pa je dve glavni nalogi, moral je oddelati svoje.

Prva naloga. Ker so se, gre sicer za potrjeno informacijo, poslovni krogi interno dogovorili, da bodo nedavno Golobovo vabilo za poseben pogovor s "predstavniki slovenskega gospodarstva", instinktivno v

Dosedanje objave famoznih tajnih posnetkov pogovorov z nekdanjo ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan in ljubljansko odvetnico Nino Zidar (Klemenčič), sicer tudi bivšo soprogo predsednika Komisije za preprečevanje korupcije in nekdanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, imajo - poleg nespornega dejstva, da gre za eno največjih afer zadnjih let slovenske tranzicije in samostojne Slovenije nasploh - tudi svojevrstno vzgojno, poučno, zabavno in nevarno plat.

Prvič, ljudje lahko praktično vidijo, kje, kako in kam izginja tri in pol milijarde evrov, ki pri nas v Sloveniji, po uradnih podatkih Evropskega parlamenta, vsako leto izpuhtijo zaradi korupcije. Seveda ne izpuhtijo ali izginejo neznano kam, ampak ta denar konkretni ljudje pobašejo v svoje žepe.

Drugič, po odzivih medijev in politike je možno povsem natančno locirati, kdo in zakaj znotraj politike in medijev brani korupcijo razkrinkanih "naših" in kdo so tisti ljudje, ki si na vrhu prehranjevalne verige najbolj in brezo

Spomnimo: 31. januarja letos je bil za novega predsednika Kolesarske zveze Slovenije nepričakovano izvoljen Andraž Vehovar, nekdanji olimpijski srebrni kanuist iz Atlante (1996). Kandidat za predsednika KZS je postal dobesedno čez noč, potem ko je praktično le nekaj ur prej od kandidature nenadoma odstopil favorizirani kandidat Ivan Šmon, sicer predsednik uprave Elektra Gorenjska.

Njegov nenadni odstop je še danes zavit v precejšnjo skrivnost, govori pa se, da je bil Šmon prisiljen odstopiti zaradi neposrednih pritiskov vladajoče politike, ki naj bi mu direktno zagrozila, da bodo začeli iz omare padati okostnjaki, karkoli naj bi že to pomenilo, in da ga bodo, če ne odstopi od kandidature, celo nagnali iz energetike. Ne povsem predvidljivi Šmon naj bi (jim) namreč postal prenevaren, saj bi lahko s trmastimi revizijami spornih poslov bivšega predsednika KZS Pavla Marđonovića "prišli" tudi do ministra za gospodarstvo, turizem in šport ter predsednika Socialnih demokratov Matjaža Hana in pr

Sebastjanu Jeretiču, znanemu svetovalcu za politični marketing, insajderju in analitiku, se lepo pozna kilometrina. Tako je med sinočnjo Uro resnice kirurško (izjemna epizoda, vredna ogleda!) natančno ocenil, da tisti, ki v javnost lansira prisluhe Vesni Vuković, nekdanji generalni sekretarki Gibanja Svoboda in tesni zaupnici Roberta Goloba, ima smisel tudi za dramaturgijo in da najhujše šele prihaja.

Hja, če smo doslej med drugim plastično izvedeli in dobili potrditev, kako zelo so novinarji portala Necenzurirano povezani z Golobom (odgovorni urednik Primož Cirman pa je izpadel kot neki lolek, ki mu Vukovićeva diktira, kaj naj napiše Golobu) in da je za dokončno brco Vesni Vuković poskrbela Tina Gaber, ne pa Aleksander Čeferin, Milan Kučan ali Zoran Janković, ki so - vemo - Goloba nagovarjali, naj se znebi Vukovićeve - nam Vesna Vuković, tokrat znova med pogovorom z generalno sekretarko vlade Barbaro Kolenko Helbl, prav tako pripadnico Golobovega notranjega kroga, čeprav iz druge lige,

Če smo se ob aferi "glupi davki" lahko samo cinično nasmihali retoriki tedanjega ministra dveh Janševih vlad Andreja Vizjaka, značilni za okajene šank debate znotraj znamenitih dolenjskih zidanic, in se hkrati čudili akterjem tranzicijske levice, kako zlahka so za potrebe "višjih političnih ciljev" žrtvovali svojega človeka Bojana Petana, že od časov LDS naprej dolgoletnega bossa imperija DZS (časnik Dnevnik, Terme Čatež, Marina Portorož ...), se moramo ob aktualnih objavah posnetkov telefonskih pogovorov Vesne Vuković (zaenkrat s poslanko Tamaro Vonta in generalno sekretarko Golobove vlade Barbaro Kolenko Helbl) boljkone držati za glavo. Namreč, Vizjak v tistih pogovorih s Petanom dejansko ni izustil ničesar nezakonitega, doslej objavljeni prisluhi notorne Vukovićeve pa nesporno dokazujejo "kriminalno" ali "mafijsko" plat oziroma stran vodilne vladne stranke Gibanja Svoboda.

Vir: profil Maske padajo #nismofejk na Facebooku.

In če so večinski mediji med zadnjo Janševo vlado afero glupi d

Agencija Valicon, ki že nekaj časa velja za hišno agencijo predvolilne kampanje Roberta Goloba (in Gibanja Svoboda), saj zanj, direktno ali posredno, opravljajo raziskave in fokusne skupine, te dni - seveda za potrebe Roberta Goloba - znova preverja javno mnenje. Skoraj nič posebnega, razen brutalnega dejstva, da se iz Valiconovih vprašanj tokrat tudi povsem jasno razkriva, da Golob tudi/celo slovensko zunanjo politiko brezobzirno določa na podlagi javnega mnenja.

Povedano drugače, Golob, ki nima svojega mnenja, edina njegova politična agenda pa je za vsako ceno ostati na oblasti (čemur je tudi vse podrejeno), počaka, da mu Valiconove ankete ali fokusne skupine povedo, kaj si ljudje večinsko mislijo o - na primer - Donaldu Trumpu ali trenutnem dogajanju na Bližnjem vzhodu, potem pa on to posvoji kot svojo politiko. Ali drugače, ankete in fokusne skupine povedo (beri: določijo) Golobu, kaj in kako naj govori, da bo ljudem večinsko všečen, fučka se mu sladko interes države.

Te zadnje Valic

Odredba o hišnih in drugih preiskavah, povezanih z Matejem Pircem, direktorjem terjatev na Slovenskem državnem holdingu, ki so jih pred dnevi izvedli ljubljanski kriminalisti (postopek sicer vodi Specializirano državno tožilstvo), je dolga celih 400 strani in razkriva zanimive podrobnosti in okoliščine, o katerih pa so večinski mediji, še zlasti glede na težo očitanih nezakonitih dejanj in seznama - očitno brezobzirno - pohlepnih vpletenih in osumljenih, kar malce sramežljivo poročali, če jih niso celo zamolčali.

Med drugim, na primer:

- Da je hišna preiskava potekala tudi na sedežu največje vladne stranke Gibanje Svoboda, kjer se je sicer iskala dokumentacija Svobodi pridružene Stranke Alenke Bratušek.

- Da naj bi koruptivni denar prek Mateja Pirca prišel tudi za Alenko Bratušek (oziroma njeno stranko) ter njenega dolgoletnega tesnega sodelavca in operativca Jerneja Pavliča, danes člana kabineta Alenke Bratušek na ministrstvu za infrastrukturo.

Vir: PU Ljubljana.

No, šlo naj bi za posredov

Med najatraktivnejšimi razlagami, ki krožijo po družbenih omrežjih in naj bi kakor pojasnjevale Golobovo nenadno odsotnost "med četrtkovim kosilom v Parizu in ponedeljkovo bolniško" (slednje po navedbah kabineta predsednika vlade), je tista, ki pravi, da je Robert Golob iz Pariza na skrivaj zviznil na počitnice v Abu Dhabi, kjer ga je ujela najnovejša vojna, ostalo je zgodovina. Pri tem je treba vedeti najmanj dvoje: prvič, da je vsaka nenadna odsotnost predsednika vlade vedno prvovrstno politično vprašanje, če gre za 72 ur brez javnega nastopa med skoraj finišem predvolilne kampanje pred usodnimi parlamentarnimi volitvami, pa to velja toliko bolj, in drugič, Golobova pojasnila, četudi jih medijem uradno pošilja njegov kabinet, so že zdavnaj prestopila meje med resničnostjo, notornimi lažmi in znanstveno fantastiko, zato jim apriori ne gre in tudi kar tako ne smemo verjeti, vsaj na prvo žogo ne.

Toda tokrat - skoraj zagotovo in žal - ni šlo samo za prikrito uživancijo v eni od zalivskih

16. februarja letos je ministrstvo za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko, sokoordinatorke Levice, objavilo enega najbolj nenavadnih javnih razpisov (pozivov) - pod naslovom za "sofinanciranje stroškov plač novinarskih delovnih mest pri izdajateljih nacionalnih in regionalnih splošnoinformativnih tiskanih medijev in digitalnih medijev v letu 2026 in 2027", ki znova potrjuje, da Golobova vlada celo direktno financira naklonjene medije, tokrat tudi skozi plače izbranih novinarjev. Ta javni poziv je seveda tehnično skrbno prirejen tako, da se nanj izrecno ne morejo prijaviti izdajatelj portala Požareport, ki ga pravkar berete, ali Spletni časopis Petra Jančiča, pa seveda tudi ne tisti mediji, ki jih vladna koalicija uvršča med "medijski imperij SDS".

Vir: Spletna stran vlade.

Povedano drugače, posamezne novinarje, ki delajo za večinske medije, in aktiviste, ki pišejo tekste za tako imenovane NVO-medije, bo poslej - z denarjem davkoplačevalcev - neposredno plačevala (Golobova) vlada, poleg tist

Nenad Glücks, novinar portala Info360.si, ki je pred dnevi, 20. februarja, ugotavljal, kako je "Anton Panjan zaščitil Marjana Pogačnika v zadevi Janković", je med drugim zapisal takole: "Anton Panjan (predsednik viškega sodišča v Ljubljani) v nadzoru nad delom Marjana Pogačnika (pred kratkim razrešenega notornega predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani) ni ugotovil nepravilnosti, tudi v zadevi Damijana Jankovića ne. Predodelitev že odločene zadeve drugemu senatu, ki je nato sprejel odločitev v korist Jankovića, zanj ni sporna".

Minuli ponedeljek, na kolegiju ministrice za pravosodje Andreje Kokalj (Socialni demokrati), kjer je bila to ena od tem kolegija, pa se - po navedbah naših virov - zgodi takole:

- Ena od uradnic in udeleženk kolegija pove, da pa takšna informacija, ki je prišla v javnost, ni povsem točna. Toda ministrica pred vsemi reče: Vem, a pustimo do volitev to ob strani.

Po kolegiju je sledil pogovor ministrice in uradnice na "štiri oči".