Dossier korupcija

Bor Zuljan med svojim famoznim solo nastopom na otvoritvi Evropske prestolnice kulture (Go2025), za katerega pol Nove Gorice trdi, da mu ga je zrihtala UKZ oz. Svoboda.

Vse se je - tako kaže - začelo na pompozni državni proslavi ob dnevu upora proti okupatorju, na predvečer praznika OF, v sredo, 26. aprila 2023, zvečer, v Športni dvorani Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju, kjer je bila Urška Klakočar Zupančič, predsednica državnega zbora in takrat še tudi podpredsednica Gibanja Svoboda, slavnostna govornica, na proslavi pa sta nastopila tudi pevec Šank rocka Matjaž Jelen in kitarist iste znane slovenske glasbene skupine Bor Zuljan. Dva meseca pozneje pa Zuljan dobi pismo iz državnega zbora (DZ je sicer tudi plačal Zuljanov in Jelenov nastop na proslavi v Šoštanju), ali bi se predsednici UKZ pridružil kot (p)osebni snemalec in producent njenih videoposnetkov za objave na družbenih omrežjih. Povedano drugače, iskra je preskočila, Klakočarjeva pa je prevzela pobudo, pod krin

Pred prihajajočim izrednim volilnim kongresom Slovenske ljudske stranke (26. aprila v Slovenski Bistrici), ki naj bi bil celo "usoden" za prihodnost te tradicionalne politične stranke, je znova zanimivo in predvsem zelo napeto. Predsednik stranke Marko Balažic naj bi se sicer - zaradi obupno slabega položaja SLS na zadnjih anketah javnega mnenja (upadli so na 0,6 odstotka?!) malo potuhnil, poleg najverjetnejše kandidatke za novo predsednico stranke, zdravnice in ljubljanske mestne svetnice Tine Bregant, pa se, kot razkriva zapisnik najnovejšega sestanka tako imenovanih koordinatorjev - dobili so se v Adergasu (4. marca), kjer je bilo prisotnih tudi precej "upornikov" proti znamenitim "kruhoborcem" na vrhu SLS, tistih upornikov, ki so dejansko izsilili ta izredni volilni kongres - za predsedniško kandidaturo pripravlja tudi Nina Strah, nekdanja kandidatka SLS za evropsko poslanko, sicer pa doktorica znanosti iz kemije, zaposlena v Leku oziroma Sandozu. Franc Čebulj, vidni član SLS in do

Tisti, ki bolje poznajo družinsko zgodovino bratov Ribič, vedo povedati, da je Andrej Ribič vedno govoril, kako mora on (po)skrbeti za mlajšega brata Braneta, pod vlado Roberta Goloba in Svobodo, ko so Ribičevi "prišli na oblast", pa je to - očitno - odkrito eksplodiralo na Darsu, kjer brata Ribič - reci in piši - skupaj gradita tako rekoč najdražjo poslovno stavbo v državi, na stroške davkoplačevalcev, kakopak, milijoni evrov pa letijo naokoli.

Nepotizem bratov Ribič se je po zmagi Gibanja Svoboda sicer srhljivo razmahnil že na prvi dopisni seji Golobove vlade 3. junija. Andreja Ribiča, do takrat šefa volilne kampanje GS, je vlada imenovala za člana nadzornega sveta Elesa, kjer je takoj potem postal tudi predsednik NS, Branka Ribiča pa za nadzornika državne družbe DRI.

Branko Brane Ribič je živel v slogu leve elite, delal ni praktično nič (oziroma le malokdo je vedel, kaj Brane na Darsu počne), ko je na Dars po politični liniji prišel njegov brat Andrej, pa je pravi biznis stekel. (vir:

Če je bil Valentin Hajdinjak prvi podpredsednik politične stranke (NSi), ki je postal predsednik uprave Darsa, je Andrej Ribič prvi vodja volilne kampanje zmagovite stranke na parlamentarnih volitvah (Gibanja Svoboda), ki je - prav tako - postal predsednik uprave Darsa, potem ko so on in kompanija z medijsko lansirano "prvo afero Dars" uspešno zrušili Hajdinjaka. Ribič je to funkcijo sicer zasedel brez javnega razpisa, čeprav sam priznava, da sta se z Robertom Golobom interno dogovorila, da "se gre na razpis", zdaj pa poglejmo, fakti bruti, kako je Ribič uredil karierno napredovanje dvema vodilnima sindikalistoma na Darsu, kar naj bi mu prineslo sindikalni mir in glasove znotraj nadzornega sveta:

Primer Martina Stožirja

Gre za predsednika sveta delavcev, ki je 1. oktobra 2023 nenadoma postal vodja Avtocestne baze Ljubljana, kar se je zgodilo deset mesecev po tem, ko je (1. januarja 2023) Ribič postal član uprave Darsa, pristojen za področje upravljanja in vzdrževanja, kamor sodijo tudi a

Če kdo v tej državi, potem je pojem ali prototip tako imenovanega "politično nastavljenega državnega direktorja" Andrej Ribič, trenutno predsednik uprave Darsa. Na praktično vse najpomembnejše karierne stolčke je prišel prek politike, odlikuje pa ga tipična značajska lastnost, kot je biti grob in brutalen navzdol, ponižen služabnik navzgor, pa tudi ne preveč brihten, kar je nenazadnje razvidno iz njegovih javnih nastopov, kjer celo sam - na televiziji - razlaga, kako sta bila z Robertom Golobom dogovorjena, da se "nekje prijavi" (beri: za državnega direktorja, čeprav je potem šef uprave Darsa postal brez javnega razpisa; in spomnimo, Ribič, tedanji vodja volilne kampanje Gibanja Svoboda, je tudi predsednik nadzornega sveta Elesa, kar je postal praktično 24 ur po imenovanju Golobove vlade). Sicer je - "Riba", kot ga kličejo nekateri - tudi nečak cenjenega slikarja Jožeta Ciuhe in bivši zasebni partner znane igralke Saše Pavček, in vse, kar bo zapisano danes, je preverljivo skozi javno d

Znani psiholog Andrej Perko strokovno in vsem razumljivo pojasni (2. februarja za spletni portal Info360.si, med pogovorom z novinarko Pio Pangos), da živimo v narcistični družbi (marketinški kreativec in publicist Aljoša Bagola bi temu lucidno rekel "ekonomija pozornosti"), kjer - kot edine vrednote - štejejo uspeh, položaj in denar, okolje, v katerem živimo, pa ustvarja narcistične motnje. Citiramo:

"Gotovo ste že srečali koga, ki vas je sprva popolnoma očaral s samozavestjo in karizmo, a ste kasneje ugotovili, da se za tem skriva nekaj popolnoma drugega. Narcisi so mojstri manipulacije, ki znajo ustvariti popolno podobo uspeha in samozavesti, a v resnici je v ozadju nekaj čisto drugega."

Za narcistično držo, tako Perko, je značilno, da išče potrditev, da ga drugi občudujejo (ali da on občuduje druge), težava pa nastane pri patoloških narcisih, ki zaradi svoje osebnostne motnje škodujejo drugim.

"Narcizem ni bolezen, je osebnostna motnja. Ne gre za ego, temveč za fragmentiran 'self'. Eg

Aktualna bitka za sam vrh ZPIZ, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni samo drenjanje za še en direktorski stolček znotraj javnega sektorja, ampak zelo resen spopad za vodenje druge največje javnofinančne blagajne, takoj za državnim proračunom (za letos je to 8,37 milijard evrov), vključno z 829 zaposlenimi in seveda pokojninami za 674 tisoč upokojencev, ki so med drugim zelo disciplinirani volivci. Trenutno stanje je pa naslednje:

- Luka Mesec, podpredsednik vlade in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (Levica), forsira sedanjega in dolgoletnega direktorja Marijana Papeža, ker si - Mesec - "sredi pokojninske reforme" želi predvsem status quo. No, če Papežu uspe, bo to že njegov šesti (!) mandat na funkciji generalnega direktorja ZPIZ.

- Druga preostala kandidatka Anja Kopač (včasih Anja Kopač Mrak), nekdanja ministrica na resorju, ki ga zdaj vodi Mesec, pa naj bi imela podporo vplivnega kroga tako imenovanih "bankirjev", ki stojijo za finančnim mini

Ne mine dan na slovenski medijski sceni - brez vsaj enega poka. Tako se je včeraj, v ponedeljek, 24. februarja 2025, sicer rahlo diskretno, "poslovil" Aljuš Pertinač - kot urednik in voditelj oddaje Faktor na TV3 in posledično zapečatil usodo te zadnje "necenzurirane pogovorne oddaje" na slovenskih televizijah. Pertinač je Faktor vodil sedem (7) sezon in pol ter izpeljal natančno 1127 oddaj.

Zdaj je odšel, kot pravi, ker se televizija, katere lastnik je Andrej Kregar, že dlje časa ni držala pogodbenih obveznosti, zaradi česar je prihajalo do hude plačilne nediscipline, kar je onemogočalo, da bi oddajo delali v normalnih pogojih oziroma da bi Faktor sploh še lahko bil na sporedu. Kljub temu je dolgo časa vztrajal, saj ni hotel razočarati zvestih gledalcev in povzročiti propada blagovne znamke takšne oddaje. Žalostno je, ugotavlja Pertinač, da slovensko televizijsko tržišče ostaja še brez zadnje tovrstne oddaje, ki je brez cenzure, in dodaja, da zaradi prihajajoče nove medijske zakonodaje

Nekatere zgodbe, ki sodijo med skrbno varovane skrivnosti, so namenjene objavi novinarskih spominov (memoarov), potem pa jih je nenadoma treba objaviti danes in zdaj. In to je ena izmed njih, pisca teh vrstic pa je za današnjo objavo spodbudila nedeljska kolumna Roka Čakša, objavljena na tem portalu, v kateri Čakš med drugim zapiše takole:

"... Za konec spomnimo, da je o koaliciji razuma, takrat znamenitih 50+, Janša govoril že pred več kot desetletjem. "Nastala je koalicija 50+, koalicija razuma za izhod iz krize," na uradni strani sds.si še vedno najdete objavo s 25. januarja 2012.

Takrat so "predsednica in predsedniki SDS, DLGV, SLS, DeSUS in N.Si slovesno podpisali koalicijsko pogodbo o sodelovanju v Vladi RS za mandat 2012-2015," preberemo v prvi vrstici objave. Zakaj je tista "koalicija razuma" kasneje nerazumno razpadla, je ponovno tema za politične zgodovinarje. A ne pozabimo, da je takrat preprečila vlado Zorana Jankovića. In četudi je to bil, ob reševanju Slovenije iz finančne

Da utegne projekt Evropske prestolnice kulture (GO2025), ki uradno razpolaga z več kot 15 milijoni evrov davkoplačevalskega denarja, žal postati tudi prizorišče "zapiranja računov" in drugih "kombinacij" vladajoče politične garniture, se je videlo že na samem sicer tudi umetniško ne preveč dovršenem slavnostnem odprtju. Zlasti z uvodnim reklamno-političnim videospotom v značilnem severnokorejskem slogu predsednika vlade in Svobode Roberta Goloba, v katerem vesla po Soči, in solo nastopom Bora Zuljana, realno gledano bolj ali manj povprečnega kitarista skupine Šank rock, resda domačina, a čisto naključno tudi poslovnega sodelavca Gibanja Svoboda in (p)osebnega prijatelja predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. No, kako Zuljanov solo "virtuozno" pojasnuje vodstvo EPK, si lahko preberete na koncu članka.

Današnja zgodba je pa naslednja: za Gibanje Svoboda naj bi pred parlamentarnimi volitvami (aprila 2022) delal tudi ptujski podjetnik Milan Krajnc (menda predvsem pri sestavi o