Dossier korupcija

nedelja, 28.avgust.2011 - 14:57

SDS-ov direktor Matej Raščan je potopil Delo Revije

Janševa oblast je v času svoje vladavine v letih 2004-2008 povzročila precej gospodarske škode predvsem s svojimi direktorji, katere so odlikovali korupcija, pohlep, nespoštovanje zakonodaje, slab odnos do delavcev in skrajno primitivno obnašanje.

To sicer ne preseneča, saj so tudi SDS-ovi politiki povečini podobnih značajskih lastnosti. Opravičilo izjemam.

SDS-ove politike odlikuje predvsem primitivizem in zlaganost.

Na sliki Branko Grims, zadolžen za propagando v SDS-u. Grims bi lahko svetoval Raščanu, naj vrne novinarjem dolgoletne arhive revij. Upamo le, da ni kar Grims sam svetoval Raščanu kraje arhivov, glede na to, kakšno je njegovo mnenje o kraji intelektualne lastnine, ki ga je podal pred kratkim, ko je rekel, da je slovenski mladini potrebno dovoliti krajo intelektualne lastnine po internetu prek P2P omrežij, saj da mladi tako dobivajo znanje in da je internet itak le fiktivni svet. Upamo, da ne meni, da so tudi arhivi Dela Revij le fiktivni.

Še ena v nizu negativnih zgodb, katerih vir je stranka SDS, je vsekakor propad Dela Revije, časopisne hiše, ki je izdajala ene najbolj znanih revij na področju Slovenije (Naša žena, Lady, Jana, Stop, Anja, Obrazi, Kih, Smrklja, Lepa & Zdrava in še mnoge druge).

Ozadje nakupa Dela Revij s strani Raščana ni nič kaj rožnato in kaže na to, da se Sloveniji očitno po tem, ko na oblast spet pride po informacijah sodeč očitno skrajno skorumpirana stranka SDS, ne obeta nič dobrega. Raščan je Delo Revije kupil ob koncu mandata SDS-ove oblasti.

Matej Raščan, SDS-ov direktor, naj bi podjetje Delo Revije kupil zgolj zato, ker je bil sam v dolgovih, podjetje pa je bilo tedaj v dobri kondiciji, zaradi česar mu je lahko prek finančnih manevrov naprtil svoje pretekle dolgove. Ko je postal 100-odstotni lastnik Dela Revij, je do tega tudi prišlo, vendar očitno se je podjetje Delo Revije zlomilo pod težo naprtenih dolgov. Podobne finančne manevre v Sloveniji počne tudi znani finančni akrobat, ki ga prav tako povezujejo s stranko SDS, zloglasni Dari Južna.

Matej Raščan, SDS-ov direktor, je tudi človek, ki je želel prek podjetja 3lan kupiti Večer, saj je tudi Večer v dobri kondiciji in bi se mu lahko naprtilo kakšne pretekle dolgove. Novinarji Večera nad tem niso bili navdušeni. Do posla ni prišlo.

Ne smemo pozabiti niti dejstva, da je Raščan sofinanciral izdajanje brezplačnika Ekspres in pa pomagal postaviti na noge revijo Reporter po neuspelem vstopu Maga v časopisno hišo Delo (v času, ko je Janša želel podesničiti tedaj levosredinsko Delo, kar se mu je sfižilo, ko se je skregal z Boškom Šrotom).

Sicer je znano, da je Janševa oblast želela pridobiti določene medije prek lastniških povezav s prodesnimi direktorji, SDS-ovimi direktorji, tako so napadli Delo, ki se je k sreči uspelo iztrgati iz krempljev te stranke, želeli so napasti Večer, Delo Revije so prevzeli in očitno tudi uničili. V času svoje vladavine so močno podesničili celoten zavod RTV Slovenija, tako radio kot televizijo, dodatno so odprli določene brezplačnike (Slovenski tednik, Ekspres).

Stihijska politika, ki jo vodi predvsem stranka SDS (propagandni “minister” te stranke je že omenjeni Branko Grims) na področju medijev, je precej zlovešča. Stranka SDS napada vse medije, ki so nasprotne politične opcije kot je sama, nekatere leve medije očitno želi uničiti, spet druge, bolj pomembne, želi predrugačiti v sebi primerne (RTV Slovenija, Delo, tudi edicije Dela Revije).

Gre za neko dogajanje, ki ima precej totalitarne vzorce. Čeprav so v SDS-u upravičeno kritizirali določene poteze recimo nekdanje ministrice Majde Širca, ki ima v svojih težnjah tudi določene totalitarne vzgibe, kar meče čudno luč na stranko Zares, pa v SDS-u tudi sami udejanjajo velik totalitarizem v skladu z osebnostjo nekaterih SDS-ovih politikov.

SDS se vseskozi izgovarja na neuravnoteženost slovenskih medijev in s tem upravičuje svoje pritiske na medije in podesničevanje slovenskih medijev ter vsiljevanje lastnih političnih mnenj kot edinih pravilnih novinarjem.

Z vstopom Slovenije v EU ji to prek lastniških povezav uspeva še toliko bolj, saj so slovenski gospodarstveniki skrajno nemoralni ljudje, ki nimajo spoštovanja do ničesar razen do svojih žepov.

Tudi zgodba iz Dela Revij je zgodba, ki ima v ozadju stranko SDS. Ta stranka očitno deluje zelo uničevalno in ne daje nobene perspektive Sloveniji, da bo z njenim prihodom na oblast, ki je čedalje bolj verjeten, kaj boljše.

Zelo čudna je tudi vloga Janija Soršaka, nekdanjega direktorja urada za varstvo konkurence, ki je velik prijatelj Mateja Raščana in je bil tudi njegova poročna priča. Soršaka je na položaj nastavila stranka SDS. Soršak je dal soglasje k nakupu Dela Revij s strani Raščana, katerega je ta pahnil v propad, tudi za nakup Večera prek Raščanovega 3lana je Soršak svojemu prijatelju dal soglasje, vendar k sreči je nakup prepovedalo kulturno ministrstvo oziroma ni dalo soglasja. Povezava Soršak – Raščan lepo kaže, kako prijateljske povezave v nadzornih organih lahko pomenijo težavo in so poligon za korupcijo.

Podobno se dogaja tudi drugod. Ravno zaradi tega, ker nepotistične in kronistične povezave omogočajo netransparentnost in oškodovanje države in povzročanje velike škode, smo se sami tudi zgrozili, ko smo recimo slišali, da bo novi direktor DRI postal Rajko Siročič, donedavni oproda Darija Južne, ker smo prepričani, da ta človek ne bo mogel mimo vpliva Darija Južne, katerega vpliv tudi sami močno poznamo (gre za neko jugovzhodno interesno navezo, recimo temu dolenjska naveza, ki je seveda zelo problematična zaradi izjemne skorumpiranosti).

Očitno sama stranka SDS obvladuje neko omrežje, ki je zelo skorumpirano in povzroča veliko škodo slovenski državi zavoljo egoističnih interesov. Kolikor SDS napada druge, je sama zelo podobna. Še huje. Nobenega od številnih proSDS-ovih direktorjev, ki so delovali nepravilno, celo nezakonito, SDS ni izpostavila kot problematične.

In če bo ta stranka spet na oblasti, se bojimo, da bodo gospodarstvo še bolj napadle finančne pijavke z SDS-ovim pedigrejem. Lahko se samo bojimo, kam bo to pripeljalo Slovenijo.

Upamo, da se bodo v SDS-u malo zamislili nad nekaterimi svojimi direktorji. Za Slovenijo res ne bi bilo dobro, če jo spet vodi neodgovorna oblast.

Še nekaj. Matej Raščan naj vrne nazaj arhive revij. Resda je 100-odstotni lastnik podjetja, ampak arhivi niso le denarno bogastvo, ampak tudi intelektualno bogastvo, ki si ga ne bi smel kar tako lastiti na škodo novinarjev, ki jih je pogled na prazne arhive presunil.

Mladina: Spregledani tajkun

RTV Slovenija: Delo Revije: Raščan “krade” dokumentacijo, zaposleni poklicali policijo

24ur.com: Raščan izpraznil prostore Dela Revij

Značke prispevka: mediji, sds