Dossier korupcija

sobota, 10.april.2010 - 06:35

Pred Hitlerjevim rojstnim dnevom se prebuja aktivnost slovenskih neonacistov

Adolf Hitler je bil rojen 20. aprila. Na njegov rojstni mnogi neonacisti in pristaši Hitlerjevega neonacističnega režima izražajo spoštovanje do tega nemškega kanclerja.

 Slovenski neonacisti vsako leto proslavljajo Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila

Tudi slovenski domobranci so v času druge svetovne vojne brali domobransko prisego na ljubljanskem bežigrajskem stadionu ravno 20. aprila 1944 (26.aprila istega leta so nato slovenske Jude odpeljali v Auschwitz). S tem so se želeli še posebej prikupiti krvoločnemu prokatoliškemu diktatorju (ki je bil zelo obseden s katoliško cerkvijo in katoliško vero in si je na vsak način prizadeval pridobiti Jezusov mrtvaški prt. Čeprav je bil Hitler tako kot Heinrich Himmler zapriseženi rimokatolik, pa je v primeru Jezusovega mrtvaškega prta tudi katoliška cerkev bila nekoličkaj zaskrbljena in je mrtvaški prt raje skrila, da ga ne bi dobil goreči prokatoliški vodja Velike Nemčije, saj je torinski mrtvaški prt ena največjih simboličnih dragocenosti katoliške cerkve). Katoliška cerkev je imela sicer precej pristen odnos z nemškim tretjim rajhom. Ravno katoliški verniki in katoliški duhovniki so bili eni največjih zaveznikov Hitlerjevega režima, zato ne preseneča niti dejstvo, zakaj so v slovenski domobranski prisegi v relativno kratkem tekstu Boga omenili celo dvakrat. 

No, prisego pa je bral tudi poslanec, ki je znan po sovražnih izjavah, to je poslanec stranke SDS France Cukjati.

France Cukjati, poslanec stranke SDS,  je v slovenskem parlamentu bral domobransko prisego

 Domobranska prisega je postala simbol slovenskega pronacizma in profašizma

Pred Hitlerjevim rojstnim dnevom se povečujejo aktivnosti slovenskih neonacistov. V zadnjem času jih je bilo kar nekaj. O tem smo pisali v našem obširnem članku, ko smo pisali o risanju neonacističnih simbolov pred domom Katarine Kresal, predsednice LDS in notranje ministrice in njenega življenjskega sopotnika, Mira Senice.

To leto je bil precejšnji povod za aktivnosti slovenskih neonacistov tudi to, da je sodišče 3 agresivne homofobe, ki so brutalno napadli gejevskega aktivista lansko poletje, ko je sedel na terasi gejevskega lokala, in mu z gorečo bakljo žgali lase in lasišče, obsodilo na po leto in pol zaporne kazni.

Neonacistična mladina se je zaradi sodbe zbrala na neprijavljenjem shodu pred ljubljanskim sodiščem.

Zadnji incident, ki se je zgodil, je bil incident na Filozofski fakulteti, kjer so neonacisti pretepli nekaj študentov Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so prodajali anarhistično družbenokritično revijo.

Na časopisu Dnevnik pa so podali še videoposnetek napadov neonacistov po Ljubljani, ki so jih posnele nadzorne kamere.

Dnevnik.si: Videoposnetek napada neonacistov v Ljubljani

Slovenski neonacisti naj bi se na področju Ljubljane zadrževali na več mestih.  Glavne postojanke slovenskih neonacistov so:

– Center Ledina
– Plaža na Trnovem in
– Glavna ljubljanska železniška postaja na Kolodvorski ulici

Svoje nasilje naj bi kazali predvsem na Metelkovi, kjer deluje več miroljubnih subkulturnih skupin in pa umetniških skupin. Časopis Dnevnik poroča, da naj bi neonacisti napadali predvsem ob petkih, ko je največ ljudi, kjer naj bi se v skupinah po 10-20 neonacistov zaletavali v gručo ljudi, ki so tam na zabavi in pretepalo naključne mimoidoče. 

Glavne tarče neonacistov so:

– Priseljenci

– Homoseksualci

– Umetniki

– Dolgolasci

– Politični levičarji

– Anarhisti

– Razne subkulture (ki se zadržujejo predvsem na Metelkovi)

Zanimivo je, da se imajo neonacisti za domoljube, tudi domobranci so se imeli za domoljube. Lahko bi se reklo, da so novodobni nacisti, torej neonacisti neka različica domobrancev iz druge svetovne vojne.

Značke prispevka: homofobija, neonacizem, nestrpnost