nedelja, 11.april.2010 - 13:38
Borut Pahor je naredil dobro potezo. Njegovi dobri volji za rešitev trenj v koaliciji bi morale slediti vse koalicijske stranke, tako bodo vsi zmagovalci in nihče poraženec.
Borut Pahor je podprl LDS, ki je podala svoje zahteve za obstanek v koaliciji. Mnogi bodo rekli, da se je uklonil in da je zaradi tega šibak. Sami nismo tega mnenja. Ukloniti se nečemu še ne pomeni dokaza slabosti.
Čeprav je dobro, da je ugodil željam LDS-a, pa sami njegove odločitve ne smatramo kot dobro zaradi tega, ker je ugodil LDS-u. Sploh ne. Tudi v LDS-u po vsej verjetnosti ne mislijo tako, da bi se pa sedaj imeli za neke zmagovalce. Glejte, zmagali smo.
Mislimo, da temu sploh ni tako. Preprosto je šlo za iskanje nekega političnega konsenza in upamo, da se bo odprlo novo poglavje v sedanji koaliciji, ki bo bolj mirno in bolj skladno z vidika koalicije.
Poglejmo samo primer prisluhov pogovoru Jelinčiču in Jelušičevi. Nekateri so želeli pri tem pogovoru pokazati, kako je Jelušičeva ogrožena in ne vemo kaj še vse, čeprav je več kot očitno, da je bil prisluh posledica zakonitega prisluškovanja Zmagu Jelinčiču in ne Jelušičevi. Nekateri (ve se kdo, opozicija, sploh stranka SDS) so želeli ustvariti ozračje nezaupanja, češ da LDS prisluškuje SD-jevim ljudem, ne glede na to, da je več kot jasno, da je bila v teku preiskava, katere skupni imenovalec je afera Prijatelj. Nekateri so kar šli z nekimi očitki, s katerimi so želeli zlorabiti Ljubico Jelušič, češ kakšna žrtev prisluškovanja je, kar sploh ne drži. Če je ne bi poklical Zmago Jelinčič, se ona v prisluhih ne bi pojavljala. Pa tudi nič ni naredila. Imela je čisto nek normalen pogovor. In tudi sama je rekla, da zaupnih pogovorov, ki se tičejo varnosti države, nikoli ne opravlja prek mobitela, ker se zaveda, da to ni varno.
Tudi ta primer kaže, kako nekateri želijo omajati zaupanje med strankami koalicije.
Zaradi tega se nam zdi odločitev Boruta Pahorja zelo pametna. Ne gre za popuščanje. Gre za iskanje konsenza, ki je značilnost Boruta Pahorja, ki pa je zadnje čase ni kazal v odnosu znotraj koalicije, kar smo tudi sami večkrat kritizirali, to pa zato, ker vemo, da ni možno delovati, če ni nekih osnovnih dobrih odnosov med ljudmi.
In mislimo, da so koalicijske stranke to sedaj spoznale, ne samo Pahor, tudi druge stranke, tako SD, Zares, Desus kot tudi LDS. Vse stranke koalicije se morajo tega zavedati.
Sami ne rečemo, da je sodelovanje možno pri vseh, ponekod obstajajo tako zlobni in pokvarjeni ljudje, ki se jih je najboljše izogibati in v teh primerih sodelovanje ni možno, so pa tudi primeri, kjer zna priti do kregov, a ti niso posledica zlobe posameznih ljudi. Tu pa je sodelovanje vsekakor možno, samo dobra volja mora obstajati.
In Pahor je pokazal dobro voljo in dobro bi bilo, da jo pokažejo vse stranke. Mislimo, da je že prišel čas, da se konsolidirajo. Do novih volitev več ni tako zelo veliko in morajo delovati skladno, če hočejo priti do določenih rezultatov. Ne smejo si dovoliti, da jih zdraharske skupine v državi omajajo. Pa ne mislimo na afere. Afere se pojavljajo, marsikakšna afera je celo upravičena, saj daje vpogled v delovanje znotraj države in omogoča registracijo problema in kasnejšo rešitev. Problem je, če nekateri te afere zlorabljajo s ciljem zmanjšati medsebojno zaupanje med tistimi, ki si morajo zaupati. Koalicijski partnerji si pač morajo zaupati.
Še eno stvar bomo rekli. Upamo, da bo vladna koalicija vzpostavila tudi boljši odnos s Karlom Erjavcem, ki se sedaj počuti nekako odrinjenega. Tudi tu bi bilo dobro sanirati stvari, ne nujno z novim ministrskim mestom, itak je ministrovanje zelo naporno za ljudi in to mogoče Erjavcu morda več niti ni v interesu, ampak bi bilo dobro, da se tudi njemu da mesto, ki mu pripada kot predsedniku ene od koalicijskih strank, vsaj pri koalicijskih pogovorih.
Potreben je torej en spoštljiv odnos med vsemi strankami koalicije.
Zelo dobro bi bilo, če bodo začeli končno delovati, kot je treba, ne samo govoriti.
Prav tako pa naj ne dovolijo, da se jim zbija zaupanje. Tudi skozi afere ne. Mediji o aferah pišejo, ampak to ne pomeni neko škodoželjnost, ne, to je pač opozarjanje na stvari. Nekateri želijo te afere zlorabiti, recimo opozicija, ti so že škodoželjni, nanje je potrebno paziti. Problem torej niso afere, problem je zloraba teh afer v politične namene.
Skratka. To, kar je naredil Pahor, je zelo dobro. To ne pomeni njegove slabosti ali popustljivosti, to je dokaz njegove vrline, da se zaveda, da je boljše delovati tako, da se stvari konsolidirajo, kot pa na vsak način za ceno razpada koalicije delovati na način, da ne bi kdo pomislil, da je komu popustil. Takšno razmišljanje bi bilo animalistično in je ponavadi razmišljanje kakšne primitivne desnice.
V določenih primerih popuščanja pač ne more biti. V LDS so pač ocenili, da ne bodo mogli popustiti, ker sicer ne bodo mogli izpeljati reform, ki jih želijo izpeljati. In če ne bodo izpeljali reform, bo njihovo delo nesmiselno. Zato LDS ni popuščal. In zato je Borut Pahor po premisleku dal podporo LDS-u.
Dobro bi bilo, da se določene silnice znebijo slabega vpliva, ki prihaja iz desnih struktur. V končni fazi tudi skozi komentatorski inženering, ki se dogaja predvsem na RTV Slovenija, v manjši meri pa so zasedli tudi 24ur.com. Če bi komentarje na članke tam človek preveč resno jemal, bi dobil čisto eno popačeno sliko o stanju v državi, čeprav gre očitno za načrtno delovanje, ki ni spontano, kot se želi prikazati. In takšne stvari je potrebno spregledati in ne dovoliti, da preveč vplivajo na nekoga. Tudi številni SMS-i, ki naj bi po določenih informacijah prihajali k Borutu Pahorju, so ista stvar. Nekdo lahko s teženjem povzroča spremembo mnenja.
Ne rečemo sedaj, da se ne sme nikogar poslušati. Ne, ampak treba je znati ločiti med dobrimi in slabimi stvarmi.
Nekateri resnično želijo pridobiti vpliv na nek nepošten in neiskren način. V tem primeru to LDS ni bil. Oni so jasno povedali, kaj jih moti. Desnica pa je s svojim delovanjem resnično delovala skrajno pritlehno.
Torej. Pahor je podal zelo dobro potezo. Kot vsak človek Pahor kdaj naredi dobro, kdaj pa tudi malo manj dobro stvar. Ampak to je človeško. Človeka se ne sme obsojati po enem dejanju. Sami se recimo spomnimo njegovih besed o Igorju Vojticu, ki so bile precej nenavadne, ampak ok to je bila pač ena stvar, ki ni bila ravno posrečena, ampak ni moč človeka soditi samo na podlagi tega.
Današnja poteza Pahorja (pismo Katarini Kresal) je pa zelo dobra. In upamo, da se bodo stvari popravile in da vsaj nekaj časa ne bo več kregov.
Prav tako pa naj tudi afer ne jemljejo tako osebno. Recimo. Sedaj so nekateri želeli prikazati, da je recimo afera Prijatelj poskus napada na SD. To ni res. Dejstvo je, da so se nekateri SD-jevci po lastni krivdi znašli v tej aferi in nekateri so delovali skrajno neprimerno. Tu ni šlo za napad na SD, nekateri so pač sami s svojim ravnanjem delovali sporno. Jelušičevo, ki nima pa nobene krivde v aferi in je čisto slučajno padla notri, se je pa želelo zlorabiti, češ glejte, hoteli so v afero potisniti tudi Jelušičevo, kar seveda ne drži. Prisluhi nikakor ne bremenijo Jelušičeve. Je pa res, da je stranka SNS gradila vplivanjsko mrežo skozi klicanje funkcionarjev SD-ja. To pa drži. Ampak to ni bil napad na SD, to je bila oznanitev nepravilnosti, kjer je pač sodeloval SD. Na SD-ju pa je, da malo oceni etičnost ravnanja svojih članov.
Nekateri so torej želeli prikazati, kot da nekdo napada SD in s tem dokazali svojo pokvarjenost in neetičnost. Te informacije so lahko kvečjemu pozitivne za SD, da ta pregleda etičnost delovanja v lastnih vrstah, sploh etičnost delovanja nekaterih ljudi, recimo Andreja Horvata, ki je recimo za nas deloval skrajno neprimerno in lahko bi bil član Zares, LDS, Desus ali SD, ali pa opozicijski politik, sploh ni pomembno kaj je, pomembno je, da to, kar je počel ni dobro, še posebej, če se ve, da dela v kabinetu premierja.
Če se neka oblast zavzema za etičnost, potem naj takšna tudi bo. In opozarjanje na slabe stvari ni nekaj spornega, kot to želi prikazati opozicija, ki želi zmanjšati zaupanje med strankami koalicije, ampak je potrebno s ciljem zatirati takšne pojave.
Morda ne bi bilo slabo, da se po vzoru posebnih posvetov etika v belem, kjer se je želelo zdravnike odvrniti od koruptivnih ravnanj, takšni posveti vodijo tudi v strankah in v vladi, vsaj enkrat na pol leta, pa ne tako, da so takšni, da tam ljudje napol spijo in komaj čakajo, da je konec nakladanja predavatelja, kar je ponavadi tako pri raznoraznih posvetih. Pri teh posvetih bi mogoče bilo dobro preučiti sporne primere, recimo sedaj primer Andreja Horvata ali pa primer na kmetijskem ministrstvu, ali pa, ne vemo, razčiščevanje drugih afer.
Če končamo. Pahor je po našem mnenju naredil dobro potezo. To ni poteza popuščanja, ampak premišljena poteza, ki bo lahko odprla novo poglavje v delu koalicije, ampak v tem primeru bi morali vsi pokazati dobro voljo, ne samo Pahor.
Značke prispevka: branka zobec hrastar, spor brezigar - zalar