Dossier korupcija

ponedeljek, 10.oktober.2011 - 07:59

Francija in Nemčija se zavzemata za okrepitev evropskih bank

Angela Merkel in Nicholas Sarkozy bosta skušala doseči implementacijo okrepitve solidarnostnega rešilnega sklada za stabilizacijo evropskega bančnega sistema, ki je močno destabiliziran zaradi evropske dolžniške krize.

Voditelja dveh največjih gospodarstev znotraj EU, Francije (Nicholas Sarkozy) in Nemčije (Angela Merkel), sta se v nedeljo sporazumela o implementaciji novih ukrepov, s katerimi bi se evroobmočje spopadlo z dolžniško krizo. EU mora sprejeti vse potrebno za stabilizacijo hirajočega bančnega sektorja. Do konca oktobra naj bi bil sprejet obsežen paket ukrepov za boj zoper negativne učinke evropske dolžniške krize.  

Grškemu dolgu so izpostavljene predvsem francoske banke, pa tudi druge, zato obstaja strah, da bi prestrukturiranje dolgov v Atenah lahko povzročilo verižni učinek v celotnem bančnem sektorju EU, nekaj podobnega kot se je zgodilo leta 2008, ko je finančna kriza v ZDA rezultirala z recesijo na globalni ravni.

Da bi preprečila takšen tek dogodkov, sta se Merklova in Sarkozy dogovorila, da podpreta idejo o rekapitalizaciji bank po standardiziranih panevropskih kriterijih (šlo bi za poenotenje ukrepov v vseh državah). Načrt bo predstavljen na srečanju dvajsetih največjih industrijskih gospodarstev sveta, G20, ki se bo odvijalo v začetku novembra v Cannes-u (Francija).

Merklova je v Berlinu povedala, da sta z njenim francoskim kolegom Sarkozy-jem odločena, da naredita vse, da omogočita rekapitalizacijo evropskih bank.

Že na začetku prejšnjega tedna je Merklova izrazila podporo koordinirani rekapitalizaciji evropskih bank, a je vztrajala pri tem, da bi morale banke najprej poskušati najti potreben kapital na trgu in se, če to ne bo uspešno, šele takrat obrniti na domače nacionalne vlade po pomoč in šele takrat bo evropski začasni sklad za pomoč pri stabiliziranju evropskih bank (European Financial Stability Facility (EFSF)) priskočil na pomoč. Sarkozy je za razliko od Merklove želel, da se sklad uporabi takoj. Tu je torej bilo nekaj razlik v mnenju obeh voditeljev. Nekateri so zaradi tega že razmišljali o tem, da med Francijo in Nemčijo obstaja nesporazum glede reševanja evropske dolžniške krize.

Sarkozy je še dejal, da je sporazum z Nemčijo dokončen, a je še prezgodaj za razpravo o podrobnostih sporazuma.

Sarkozy in Merklova se še vedno zavzemata za to, da Grčija ostane znotraj evroobmočja, prav tako od Slovaške (ki je znana po nasprotovanju svežnjem pomoči za Grčijo) pričakujeta, da bo tudi ta država podprla zamisel o okrepitvi posebnega solidarnostnega rešilnega sklada (EFSF) za izvitje iz dolžniške krize in prispevala vanj, kljub temu, da obstajajo nesoglasja na Slovaškem glede tega, ali podpreti takšen sklad. Namreč. Okrepljen sklad lahko postane operativen šele takrat, ko ga podpreta tudi Malta in Slovaška, še edini preostali državi med sedemnajstimi državami evroobmočja, ki se o skladu še nista opredelili oziroma njegove krepitve še nista podprli.

Več si preberite tukaj.

Značke prispevka: evroobmočje