Dossier korupcija

petek, 23.april.2010 - 05:25

Strokovnjaki se otepajo kmetijskega ministrstva. Ne gre jim zameriti.

V državi, ki je polna hijen, kot je to Slovenija, se je težko izpostavljati javnosti. Tudi če so kakšni ljudje zelo sposobni, zelo napredni, inteligentni, se v državi kot je Slovenija, nočejo izpostavljati, izpostavljajo se zgolj takšni, ki jim to ustreza.

Sami čisto razumemo ljudi, ki se nočejo izpostavljati, to pa zato, ker smo podobni glede tega. Biti v središču pozornosti v takšni državi, kot je Slovenija, kjer ljudje samo iščejo načine, kako nekoga potisniti na tla, ga degradirati, ponižati, kako vzdrževati povprečnost, mediokriteto, če hočemo, tradicionalnost, je grozno.

Da so zadeve res takšne v tej državi, kaže že dejstvo, da so že mladi ljudje takšni, tako hijenski, da to počno, ne vsi, ampak dosti njih.

Predvsem slovenska politična desnica je znana po načrtnem uničevanju ljudi.

V takšnih razmerah se ljudje zelo težko odločijo izpostaviti se, sploh pa strokovnjaki, ki znajo oceniti, da bi ob sprejemu ministrske funkcije opravljali enako delo, če ne celo bolj zahtevno, v zameno v tako zanikrni državi pa ne bi dobili neke pohvale, ampak bi bolj ali manj zgolj trpeli.

Poglejmo recimo, kaj se dogaja s Katarino Kresal. Ob tem, kar se dogaja njej, bi marsikdo že obupal.

Stanje v državi je pogubno. Nekatere ljudi se dojema kot boksarske vreče, ki se jih lahko dnevno ponižuje in diskreditira. Med njimi je Katarina Kresal. Stranka SDS izvaja pogrom nad to ministrico.

Po tem, ko je bila proglašena za Slovenko leta in dobila še nekaj uglednih priznanj, torej, ko je začela izstopati, izstopa pa že itak zaradi izjemne lepote, se je že sprožil mediokritetni mehanizem, s katerim se jo je moralo spodrezati, uničevati, ker ni po volji nekih tradicionalistov, pa je postala še toliko bolj moteča. Gleda se jo na vsakem koraku.

To ni za zdržati. To je praktično psihično nasilje, ki se dogaja nad neko osebo.

In če nekdo nima dovolj denarja, mu je precej naporno iti na ministrski stolček, kjer bo za isti denar v takšni državi,  kot je Slovenija, mediokritetni državi, ki kaznuje vsakršno drugačnost ali izstopanje, bil deležen psihične torture.

Zato ne preseneča, da se ljudje izogibajo funkciji ministra za kmetijstvo, ki je, roko na srce, prenizko plačana funkcija.

Ni nizka sama plača, nizka so razmerja. Nekateri so si v javnem sistemu nagrabili tako visoke plače, da se je v celoti porušil plačni sistem. Kot vemo, je glavni krivec za popolno uničenje plačnega sistema v državi v veliki meri nekdanji minister za javno upravo iz vrst SDS-a, ki je totalno popačil plačna razmerja v javnem sektorju.

Dejstvo je, da ministri dobijo relativno gledano prenizko plačo za to, s čemer se v tej državi soočajo, sploh zaradi politične golazni, ki jo predstavlja predvsem zelo nerazvita in primitivna desnica, ki živi v enem svojem primitivnem svetu, ki je popolnoma nerazvit in tu je Slovenija izjema, drugod so desne stranke lahko tudi veliko bolj napredne, ampak v Sloveniji so pa zelo podpovprečne.

V teh razmerah je seveda težko vladati. Noben se noče izpostavljati, če ve, da bo lahko deležen resnih težav, če ve, da ga bodo zunaj čakale podgane, ki bodo samo čakale, kako ga pogristi, da bo čim bolj ponižan. V Sloveniji je očitno način, da če je nekdo boljši, ali uspešen, ali drugačen, ali lep ali karkoli, ga je potrebno zatreti.

To je slovenska žalostna realnost. Slovenija je s tega stališča navaden pekel na zemlji in čista sramota za človeštvo.

Ravno zato se ljudje bojijo priti na eno takšno funkcijo, ki je degradirana.

Je pa žalostno, da je do tega prišlo.

V normalnih državah so funkcije ministrov izrazito spoštovane, v Sloveniji je biti minister postala skoraj žaljivka, to pa zaradi totalno sovražnih ljudi v slovenski politiki.

Zato ne preseneča takšno vedenje ljudi, ki se jih zaprosi za prevzem kmetijskega ministrstva.

Sploh pa kar zadeva zasebnost. Ljudje želijo zasebnost. Nočejo, da jih nek živelj konstantno kontrolira, gleda kaj počnejo, kam grejo, kaj jejo.

Ljudje, ki nimajo recimo dovolj sredstev, da bi se lahko umaknili v nek mir po službi, se zatorej težje odločijo za ministrsko službo, sploh za kakšno izpostavljeno.

Če se vrnemo na notranje ministrstvo. Katarina Kresal je vsaj varovana oseba, ima tudi neko močnejše zaledje, ki ji omogoča, da se odmakne nekam stran. Če tega ne bi imela, bi jo pobralo ob takšni silnosti napadov nanjo. Čeprav pa nekaterim to ustreza, ker je Katarina Kresal postala amortizer, neka boksarska vreča, v katero vsi boksajo (predvsem slovenska desnica, ki je naravnost podenska in zlobna do obisti), drugi so pa zato manj na udaru.

Pri kmetijskem ministrstvu je podobno. Zaradi nekega internega projekta neke stranke (letalski muzej) in zaradi zlorabe neke tragedije s strani SDS se je tudi SD znašel v slabem položaju, ko je odstopil minister za kmetijstvo zaradi nenehnih napadov nanj, sedaj pa nihče noče na ministrstvo, ker se boji, da bo raztrgan tako kot je bil gospod Pogačnik, ki sicer nosi del odgovornosti, a je bil nenehno zelo na udaru in se mu ni zdelo vredno, da bi zavoljo neke funkcije trpelo njegovo življenje.

Stanje v državi je naravnost pošastno. Glavni krivci za to so vsekakor na slovenski desnici. Slovenska desnica deluje neverjetno problematično in predstavlja resno grožnjo za slovensko demokracijo. Čeprav pa tudi celoten politični svet v državi ni na nivoju, kot bi moral biti.

Če smo iskreni, se nam je zdel celo komunizem (vsaj jugoslovanski komunizem) veliko boljši. Vsaj en red je bil in eno spoštovanje do ministrov. To, kar je prisotno sedaj, je pa živa groza.

V veliki meri je temu prispeval tudi internet in sodobna tehnologija. Sami bi veliko več pozornosti posvetili komentarjem na članke, ki so postali pljuvalnice, kjer se ljudje učijo samo, kako pljuvati po drugih ljudeh in neke osnovne nekulture, sploh mladi.

Prišlo je do totalne zlorabe svobode izražanja.

No, za konec še to. Pri kmetijskem ministrstvu se ljudje bojijo, da bodo morali reševati primer bulmastifov in odgovornost za primer. Tega nočejo. V tem primeru je res očitno pomembno, da odločitev sprejme Borut Pahor ali posebna medresorska skupina, saj je težko takšno odgovornost naložiti kandidatom, ki so po možnosti še kolegi in prijatelji nekdanjega ministra Pogačnika.

Slovenija bi morala poskrbeti za večji ugled ministrov in ministrske funkcije na splošno. Le tako bodo tudi te funkcije priljubljene tudi med strokovnjaki.

Značke prispevka: katarina kresal, sds, sovražni govor