Dossier korupcija

ponedeljek, 21.november.2011 - 21:13

V LUČI PARLAMENTARNIH VOLITEV: Tudi evropski poslanci se soočajo z različnimi skušnjavami

V Sloveniji napadajo nekatere kandidate za poslance (mandatarje) z očitki o pohlepu, a s podobnimi skušnjavami se soočajo tudi drugod, celo v Evropskem parlamentu.

V Sloveniji nekateri mediji napadajo kandidate za poslance Državnega zbora Republike Slovenije zaradi njihovega domnevnega pohlepa in tako uprizarjajo negativno kampanjo zoper posamezne ljudi. Sami se te negativne kampanje v predvolilnem času izogibamo (in smo korektni do vseh strank), saj po našem mnenju ni prav, da se ljudi dojema zgolj na podlagi nekaterih afer.

Dodatno pa je res tudi to, da se marsikdo, če ima priložnost, očitno ne brani zaslužka. Takšen primer izhaja tudi iz Evropskega parlamenta.

Slovensko občestvo je na evropski primer opozoril novopečeni občinski svetnik občine Škocjan Toni Sedlar, ki je nadomestil donedavno občinsko svetnico Jelko Tršinar, ki je pobegnila iz občinskega sveta škocjanske občine z izgovorom, da ima preveč dela z udejstvovanjem v kulturnih društvih, katerih članica je.

O nenavadni praksi v Evropskem parlamentu je slovensko občestvo opozoril novopečeni občinski svetnik miniaturne dolenjske občine

Novopečeni občinski svetnik miniaturne dolenjske občine je opozoril na videoposnetek oddaje Exclusiv na nemškem RTL-u. kjer je bilo opozorjeno na posebno prakso evropskih parlamentarcev, ki pogosto le “poštempljajo” svoj prihod v Evropski parlament, da bi dobili dnevnico za sejo (sejnino) v višini 284 evrov za vsak sejni dan.

Videoposnetek oddaje Exclusiv na RTL o Evropskem parlamentu

Evropski parlamentarci namreč poleg številnih beneficij dobijo tudi sejnino za vsak dan zasedanja v Evropskem parlamentu. Nekateri poslanci po poročanju RTL-a izkoristijo to beneficijo tudi če ne delajo, ampak se pridejo le evidentirati in nato odidejo po drugih opravkih.

Nekateri evropski parlamentarci naj bi z izkoriščanjem številnih beneficij prejeli plačila, ki celo presegajo mesečno plačo nemške kanclerke Angele Merkel, kar je sila zanimivo dejstvo.

Nekateri evropski parlamentarci z vsemi dodatki prejemajo celo večjo plačo od plače evropske politične dive Angele Merkel, kaj šele od našega premierja Boruta Pahorja, ki je slovenski politični sinonim za poštenega politika. Očitno je, da so plačila v evropskih državah razporejena zelo nepošteno. Tudi v Sloveniji.

Zanimivo je tudi to, da so nekateri poslanci, ki jih je televizija RTL snemala pri “štemplanju”, grozili televizijski ekipi, da jo bodo tožili, nekateri so pred ekipo hoteli zbežati, nekateri so poklicali varnostnike, ki so televizijski ekipi prepovedali snemanje, na koncu pa so televizijsko ekipo RTL-a celo napodili ven iz prostorov Evropskega parlamenta.

Če vemo, da gre za izvoljence ljudstva v Evropski parlament, potem lahko rečemo, da je očitno želja ljudi po materialni koristi povsod močna. Skozi to dejstvo postanejo tudi nekatera dejanja slovenskih kandidatov za poslanca ali mandatarja morda manj grešna, sploh nekaterih kandidatov, ki so sicer dobili slabo vest po razkritju nekaterih zgodb o njih in so se želeli vsaj delno izkupiti (recimo Gregor Virant), čeprav pa niso storili ničesar nezakonitega. Gregor Virant je na primer koristil tisto, kar mu je po zakonu pripadalo oziroma mu je bilo omogočeno in ni storil nečesa čisto zavržnega, čeprav se je pa zelo nerodno izgovarjal. 

Zagotovo pa verjetno niti v Sloveniji marsikdo ne bi počel tega, kar so počeli nekateri evropski poslanci, ki so dobili plačilo tudi za delo, ki ga dejansko niso opravili.

Ponavljamo. Določene zgodbe iz Slovenije bi morali gledati tudi skozi prizmo dogajanja v Evropskem parlamentu in si reči, ali so dejanja nekaterih slovenskih kandidatov res tako grozljivo sporna, da si zaslužijo linčanje posameznih ljudi, ki verjetno v osnovni sploh niso sporni, vsekakor pa so njihova dejanja celo dosti manj sporna kot dejanja nekaterih evropskih poslancev.

Sami nočemo opravičevati ali obsojati dejanj posameznikov (niti slovenskih, niti evropskih), želimo pa povedati, da je pri moraliziranju potrebno delovati pošteno, ne pa da se nekatere ljudi priveže za sramotilni steber zaradi ene stvari, ker se pač želi zbiti njihovo priljubljenost (odstranjevanje glavnih konkurentov), pozabi se pa na vrsto drugih nemoralnosti drugih ljudi, ki so lahko še hujše, pa jih nihče ni izpostavil v tako veliki meri.

Tudi tako čislana inštitucija, kot je Evropski parlament, se sooča z etičnimi skušnjavami, celo dosti hujšimi, kot jih je zaznati pri nekaterih ljudeh v Sloveniji. Vsakomur se pa očitno gre za maksimiranje svojega interesa.

Zelo redki s(m)o ljudje, ki znajo živeti asketsko z nobenimi posebnimi materialnimi koristmi.

Značke prispevka: parlamentarne volitve 2011