sobota, 3.december.2011 - 00:00
VOLITVE 2011 – PREDVOLILNI MOLK
Danes, v soboto 3.12.2011 ob polnoči se je začel predvolilni molk, ki bo trajal od sobote, 3.12.2011 ob 00:00 pa vse do zaprtja volišč v nedeljo 4.12.2011 ob 19:00.
Volilni molk je namenjen premisleku. En dan brez predvolilnih bombardiranj je namenjen volivcem, da v miru pretehtajo, komu bodo namenili svoj glas.
Za kršitev volilnega molka so predvidene tudi globe.
Volilni molk velja tudi na internetu. Več o volilnem molku si preberite tukaj.
Volitve bodo potekale v nedeljo od 07:00 do 19:00.
Nekateri so glasovali predčasno. Predčasno je glasovalo 31.335 volivcev.
Več o samih volitvah spremljajte na posebni spletni strani Državne volilne komisije, namenjene predčasnim državnozborskim volitvam. Na strani boste izvedeli vse informacije o volitvah.
DVK: Predčasne državnozborske volitve 2011
Tudi sami se bomo držali volilnega molka.
Ob volilnem molku prisluhnite pesmi izvrstne ameriške hip hop glasbene zasedbe Black Eyed Peas z naslovom Shut up.
Black Eyed Peas – Shut up
Opomba: Članek napisan 2.12.2011 ob 23:13.
Značke prispevka: parlamentarne volitve 2011
Opomba: Včeraj smo v desnem stolpcu odstranili logotipe strank, ki kandidirajo na lokalnih volitvah. Za čim večjo informativnost glede samih volitev smo včeraj dodali še slikovne povezave do seznama kandidatov po volilnih enotah in do članka s seznamom volilnih programov strank.
Ker nismo preveč prepričani glede slikovne povezave do članka o volilnih programih strank, ki smo ga sicer napisali že 29.11.2011, smo to slikovno povezavo odstranili, dasiravno ne nagovarja volivcev, koga naj volijo.
Ker smo v dvomih, smo to slikovno povezavo odstranili.
Pred vsakimi volitvami se pojavi težava, kaj konkretno pomeni volilna propaganda. Ali gre le za nagovor, naj nekdo voli posamezno stranko ali kandidata, ali je v to vključeno tudi opozorilo (slikovna povezava) na volilne programe strank, ampak vseh (torej v nekem zbirnem članku), brez izraženih preferenc, koga naj se voli.
Ravno zato smo z vidnega polja odstranili slikovno povezavo do članka o volilnih programih, dasiravno v članku ne gre za volilno propagando in je članek napisan že 29.11.2011, pa tudi slikovna povezava je bila objavljena pred nastopom volilnega molka.
Morda ne bi bilo slabo, da volilna komisija za prihodnje volitve natančneje obrazloži, kaj vse se smatra za volilno propagando in kaj ne, kar zadeva spletne portale ali spletne medije. Ali to pomeni zgolj prepoved agitacije za posamezno stranko, ali so problematični tudi kakšni drugi zapisi. Predvsem mislimo na prve strani spletnih portalov, ki so vhodna točka na portal. Tu seveda nimamo v mislih samih člankov (kot samostojnih objav, ki so na svojem (ponavadi dinamičnem) spletnem naslovu), ki so nastali pred volilnim molkom, saj tisto, kar je bilo narejeno v času predvolilne kampanje, ni sporno.
Glede na večjo interaktivnost spletnih strani v primerjavi z drugimi mediji, je potrebno izdelati natančnejša pravila v zvezi s tem.
Namreč. Zgolj tisto, kar piše v zakonodaji, je lahko podvrženo različnim interpretacijam. Ravno te malenkosti in novi pristopi, ki so v svetu internetne tehnologije močno prisotni, sprožajo znova in znova pomisleke, kaj je v redu in kaj ne.
Mislimo, da bi se morale stvari res natančno razdelati, tudi z različnimi konkretnimi primeri dovoljenih in nedovoljenih stvari v času volilnega molka.
Opazili smo, da nekateri mediji na svojih začetnih (vhodnih) spletnih straneh skoraj čisto umaknejo vse, kar zadeva volitve, v času volilnega molka, razen informacij o volilnem molku in povezav ali slikovnih povezav do rubrik, kjer obravnavajo volilne teme, nekateri pa pač tega ne storijo in se zanašajo na dejstvo, da vse, kar je bilo objavljeno pred začetkom volilnega molka, ni sporno, četudi se nahaja na prvi strani spletnega portala oziroma spletne strani.
Verjamemo, da se tega vprašanja pristojne inštitucije v Sloveniji še niso povsem celovito lotile, ampak delujejo bolj ad hoc, kjer vsak primer obravnavajo ob nastanku, samo to ni dobro. Potrebno je izdati nek pravilnik, ki bi bolj podrobno predstavil zadevno problematiko (torej, kaj je v času volilnega molka dovoljeno in kaj ne – na spletu). Določene stvari so namreč kristalno jasne, recimo neposredna agitacija za politično stranko, ki je nedvomna, druge stvari pa pač ne in lahko nekdo nekaj naredi in objavi, ne misleč, da je to sporno, potem se pa najde nekdo, ki pravi, to pa je bilo nepravilno.
Recimo sami smo v dvomih glede slikovne povezave na zbirni članek o volilnih programih strank.
Sami smo veliki legalisti, kar zadeva tehnične stvari tipa volilni molk, zato nas te zadeve (tudi najmanjše podrobnosti) bolj “mučijo” kot mogoče kakšne druge ustvarjalce na spletnem omrežju, ki se glede tega vedejo bolj brezskrbno.
TOLMAČENJE VOLILNEGA MOLKA NA INTERNETU S STRANI DRŽAVNE VOLILNE KOMISIJE
Po sledi naših dvomov v to, kaj je in kaj ni dovoljeno pri volilnem molku, smo se malo pozanimali glede tega vprašanja in zasledili zanimivo tolmačenje volilnega molka na internetu, ki ga je podala Državna volilna komisija v primeru lokalnih volitev leta 2010, ki se lahko smiselno uporabijo tudi za sedanje volitve.
Po tem tolmačenju vse tisto, kar nastane do trenutka začetka volilnega molka, lahko na spletni strani ostane. Ne sme pa se dajati gor nič, kar bi vplivalo na volivce, po tem času (po nastopu volilnega molka).
Več si preberite na spodnji povezavi:
http://www.dvk.gov.si/LV2010/dokumenti/volilni_molk_internet.pdf
No. Sami smo kljub temu, da očitno nismo rabili umikati določenih stvari, saj smo jih naredili pred nastopom volilnega molka, še zaostrili našo cenzuro v času volilnega molka in umaknili še določene avtomatizirane procese (dele strani) s prve strani. Naš moto je: Bolje umakniti preveč kot premalo.
Opažamo, da so hudo cenzuro volilnih tem izvedli predvsem na spletnih straneh najpomembnejših slovenskih medijev, kjer so umaknili vsebine v celoti s prvih strani, kar po svoje ne preseneča, saj imajo ti mediji tudi veliko fluktuacijo novic čez dan in si to lahko prej privoščijo.
Čeprav je bilo volilnega molka konec že včeraj ob 20.-ih, smo določene vsebine, ki smo jih zavoljo volilnega molka umaknili, šele sedaj vrnili nazaj na stran. Mislimo predvsem na dele strani v desnem stolpcu.
No. Povezave do rezultatov volitev smo objavili že včeraj po volitvah.
Čeprav so volitve že mimo, bomo volilne stvari nekaj časa še pustili na strani, saj so dobre za analizo volitev in volilnih rezultatov.
V časopisu Dnevnik smo zasledili intervju s pravnikom Jurijem Toplakom na temo volilnega molka in prebrali, da naj bi volilni molk za volilno propagando veljal v soboto in nedeljo, za objavo rezultatov javnomnenjskih anket pa zgolj v soboto.
Sicer se to vprašanje zastavlja tudi zato, ker naj bi na INFO TV objavili rezultate vzporednih volitev že ob 19.-ih, čeprav je bil volilni molk podaljšan do 20.-ih zaradi zapletov z glasovnicami v Tržiču.
Ne bomo komentirali tega, ali je bila objava rezultatov vzporednih volitev na INFO TV že ob 19.-i uri primerna ali ne, saj je zaplet posledica nepotrebnega zapleta v Tržiču, ampak bomo na splošno pokomentirali volilni molk.
In sicer. Če že obstaja volilni molk za volilno propagando, ki traja (ponavadi) do 19.-ih, mora to veljati tudi za objavo rezultatov volilnih anket. Sami namreč ne vidimo nobenega razloga, da bi se v času volitev vzporedno izvajale ankete, katerih rezultati bi se nato objavljali še v času volitev. Vzporedne ankete da, prosta objava v času volitev pa nikakor.
Že v članku je povedano, da bi lahko “neznani” naročnik izvedel anketo v namene volilne propagande, z zavajujočimi rezultati. Dovolitev objave rezultatov anket tudi v času samega trajanja volitev bi torej imelo prehud vpliv na volivce, kar bi lahko nekateri zlorabili in objavljali rezultate kvazi anket. Tako pa se zagotovi visok nivo profesionalnosti pri opravljanju tovrstnih anket.
Skratka. Če že velja, mora volilni molk vsekakor veljati tudi za objavo novih javnomnenjskih anket v času samih volitev.
Kar zadeva težavo z INFO TV, pa kljub temu, da ni bilo najboljše, da na INFO TV anket niso objavili šele ob 20.ih, no sami smo objavo spremljali na RTV Slovenija (se še spomnimo besed voditeljice Lidije Hren, ki je malo pred razglasitvijo povedala, da je prišlo do presenečenja, s čemer je še povečala dramatičnost pri spremljajočih gledalcih) in POP TV, torej ob 20.-ih (ob 19.-ih pa smo pač gledali rezultate volitev tudi v drugih državah, ki so imele volitve, tako da je prišla ta dodatna ura po svoje še nekako prav), ampak ob 19-ih, pa je potrebno to šteti kot neljubo posledico zapleta v Tržiču in pogledati temu spodrsljaju skozi prste, še posebej zato, ker se tiče le volišč v Tržiču, vsekakor to ni imelo tako hudega vpliva na sam rezultat. Drugače bi bilo, če bi bilo glasovanje podaljšano povsod po državi. To zadevo je pač potrebno nekako tolerirati in poskrbeti, da v prihodnje ne pride do takšnih zapletov. K sreči se je na koncu vse dobro izšlo in to je glavno.
A vseeno je dobro, da obstaja prepoved objave rezultatov anket v času samih volitev (odprtih volišč). Sami ne vidimo razloga, zakaj bi se še v času samih volitev ljudi posiljevalo s tem, kakšni so rezultati javnomnenjskih anket, ki bi se vršile v času volitev, ali Bog ne daj, ki bi lahko bile kvazi ankete s prirejenimi rezultati, ki bi služile v namene predvolilne propagande v času volilnega molka, zavite v celofan ankete.
Vedeti je potrebno, da je pomen vzporednih volitev (vzporednih javnomnenjskih raziskav v času samih volitev), predvsem ta, da imajo ljudje okvirne rezultate volitev že takoj po koncu volitev in da ne rabijo čakati, da se preštejejo vse izpolnjene glasovnice.
Zato smo mnenja, da objava rezultatov anket velja do zaprtja volišč, četudi je zakonska dikcija morda zapisana nekoliko nejasno, kar zadeva objavo teh anket, kot je to povedal pravni strokovnjak v intervjuju za Dnevnik. Drugačna ureditev bi po našem mnenju bila zanič. Objavljati zadeve vmes, med samim glasovanjem ljudi, je namreč bedarija, ki bi povzročala samo zmedo v času volitev. In bistvo volilnega molka je ravno v tem, da imajo volivci mir pred bombardiranji z novimi informacijami.
Je pa dobro, da se je prepoved objave rezultatov anket skrajšala z enega tedna na en dan pred volitvami. Po našem mnenju bi bilo sicer pravilno oziroma primerno tolmačenje en dan pred volitvami plus nedelja do 19.ih, torej plus čas volitev, ko so odprta volišča. Če tega morda v zakonodaji sedaj resnično ni, kot trdi pravni strokovnjak Toplak, naj se takšna omejitev zagotovo naredi. K sreči so jo vsi mediji spoštovali, po svoje tudi INFO TV, ki anket ni objavila do predvidenih 19.ih, a ji je pač zagodlo ad hoc podaljšanje volitev v Tržiču in posledično trajanje volilnega molka do 20-ih. Če res velja to, kar je rekel Jurij Toplak, pa je to pozitivno za INFO TV s stališča, da ni pravne podlage za očitanje INFO TV-ju nepravilnosti.
Dnevnik: Pogovor z Jurijem Toplakom: “Predvolilni molk je ena najbolj nesmiselnih omejitev”