četrtek, 8.december.2011 - 08:39
Še en samomor v predoru Kastelec? Tudi tokrat se je voznik zaletel v zid odstavne niše.
Predor Kastelec je očitno postal priljubljena destinacija samomorilcev z avtomobilom.
Zaradi državnozborskih volitev, ki so potekale v Republiki Sloveniji, nismo objavili novice o še eni smrti v slovenskem predoru. Očitno je, da se samomorilci zelo radi odločajo za smrt v predoru, morda tudi zato, ker so smrti, ko se nekdo zaleti v odstavno nišo predora z veliko hitrostjo zelo učinkovite.
V Sloveniji se je po samomoru 20-letnika v Kastelcu zvrstilo kar še nekaj samomorov oziroma smrti v predorih.
Tako se je po prvem samomoru v predoru Kastelec zgodil še samomor v predoru Dekani, nato še en samomor v predoru Kastelec, nato samomor v predoru Jasovnik. Če podamo povezave do člankov.
- Dossier korupcija: SAMOMOR V PREDORU KASTELEC: 20-letni fant storil samomor z avtomobilom
- Dossier korupcija: SMRT V PREDORU DEKANI: Avtomobil se je zaletel v odstavno nišo in zgorel. Truplo voznika zgorelo do neprepoznavnosti.
- Dossier korupcija: Copycat? Si je še en voznik odvzel življenje v predoru Kastelec?
- Dossier korupcija: Zgodila se je že četrta smrt v predoru. Tokrat v predoru Jasovnik.
No. Sedaj pa je prišlo že do petega podobnega primera smrti v predoru. Spet v predoru Kastelec.
Predor Kastelec prednjači po številu samomorov v njem.
V zadnjem primeru je umrl Ljubljančan, star 32 let.
- Delo: Smrt v predoru Kastelec
- RTV Slovenija: Huda nesreča v predoru Kastelec. 32-letnik zapeljal v zid in umrl
- 24ur.com: V predoru zapeljal v zid in umrl
Gasilci Gasilske brigade Koper imajo pri svojem delu tudi mučno nalogo evidentiranja nesreče s fotoaparatom. Tudi zadnji dogodek so evidentirali.
Eden od posnetkov zadnje nesreče v predoru Kastelec
Vir: Javni zavod Gasilska brigada Koper
V vseh primerih smrti so se vozila zaletela v zidove odstavnih niš.
Očitno so samomori v predorih postali precej priljubljen način storitve samomora v Republiki Sloveniji.
Pogoste smrti na način, da se voznik zaleti v zid odstavne niše, so sicer sprožile določena razmišljanja, da bi se pri teh zidovih postavili posebni odbojniki, ki bi vozilom preprečili, da se čelno zaletijo v zid, vendar nekateri se bojijo, da bi odbojniki lahko pomenili varnostno tveganje za druge voznike, saj bi se lahko tako vozilo odbilo na cestišče, kjer bi lahko povzročilo prometno nesrečo, tako pa ostane povečini v odstavni niši, zaradi česar je varnost za druge udeležence v prometu večja. Odstavne niše so sicer pomemben del predorov, saj omogočijo vozilom v okvari, da se umaknejo iz vozišča. Vozniki lahko tam zaprosijo tudi za pomoč. Odstavne niše pa imajo tudi zasilne izhode, ki jih lahko vozniki, ujeti v predoru, uporabijo za pobeg.
Uporabnost odstavnih niš v predorih je velika
Značke prispevka: prometna varnost, Samomori, samomori v predorih
Komentarji
Odgovorite
Tweeti medijev
Supervizor
Aktualna sporočila komisije za preprečevanje korupcije
Spletna stran komisije za preprečevanje korupcije Republike Slovenije
Društvo Integriteta
O zadnji nesreči v predoru Kastelec so se razpisali tudi na spletni strani Alter.si v njihovem forumu (sicer so podali tudi povezavo do našega članka o prvem samomoru v predoru Kastelec.
Alter.si: Samomor z avtom
Tam je zelo zanimiva ena zadeva.
Sicer se poraja vprašanje, kako varno je postaviti zaščitne ograje na čelnem zidu v odstavnih nišah, da bi se preprečile tovrstne nesreče ali samomori zaradi strahu pred odbitjem vozila na vozišče.
V predoru Dekani so po nesreči, ki se je zgodila tam, pred zidove odstavnih niš dejansko pritrdili zaščitne ograje.
Zaščitna ograja v predoru Dekani
Your place is valueble for me. Thanks!…
Preden razglasite samomor bodite prepričani v to da ne boste dobili kakšne tožbe po nepotrebnem. Žalostno da napihujete zgodbe in služite na nesrečah drugih! Me zanima če bi tako napihovali tudi zgodbe svojih bližnjih!
Vam svetujem da raje umaknete članek!
V članku nismo objavili identitete nikogar od ljudi, ki so bili udeleženi v nesrečah, nikogar, niti informacij, ki bi lahko identificirale kogarkoli. Članek je torej precej splošen.
Dejstvo je, da se je v predorih v Sloveniji, predvsem v predoru Kastelec, zgodilo že nekaj podobnih prometnih nesreč, pri katerih je možnost, da je šlo za samomor, visoka. V nekaterih primerih je zagotovo šlo za samomor.
In ta članek ni nobeno služenje na nesrečah drugih ljudi. To je skrajno žaljiva označitev.
Takšen komentar dojemamo kot popolnoma nepotreben in popolnoma nedopusten pritisk na nas. Takšnih stvari pa ne toleriramo.
Sicer se je pred kratkim, natančneje, 25.3.2012, zgodil še en primer nesreče, ko se je vozilo zaletelo v odstavno nišo.
Vendar ta članek ne govori o tej nesreči, ta članek datira v december 2011, zato ne vidimo nobenega, niti najmanjšega razloga za umik članka.
Glede na to, da je avtor podpisan z vzdevkom “svojci”, pa bi bilo dobro, da ti “svojci” povedo, na kateri primer se nanaša konkretna zahteva za umik tega članka in če želijo, lahko podamo popravek informacije, če menijo, da pri “njihovem” primeru ni šlo za samomor ponesrečenca, ampak za navadno nesrečo.
No. Naj povemo, da slovenska policija v vseh primerih ne more z gotovostjo potrditi, ali je v konkretnih primerih šlo za samomor ali nesrečo, saj je težko vedeti, ali se je nekdo v steno odstavne niše zaletel namerno ali slučajno. Pri nekaterih primerih je morda gotovost, da je šlo za samomor, večja (recimo poslovilno pismo na domu ponesrečenca ali pa spoznanja o tem, da se je ponesrečenec nahajal v določeni stiski, kar bi lahko vodilo k sklepu, da je morda šlo za samomor).
Vendar podobnih primerov je v Sloveniji kar nekaj in še ti so se zgodili zadnja leta, prej takšnih nesreč niti ni bilo, zatorej je moč sklepati, da je pri teh nesrečah velika verjetnost, da je šlo za samomor. Seveda pa tega v vseh primerih ni možno dokazati, kar je pa logično.
Tudi pri drugih vrstah samomorov se pogosto dogaja, da so le ti šok za znance in svojce, ker nekateri ne pokažejo znakov, da bi utegnili storiti samomor, pa ga storijo. Ponavadi pa svojci radi zanikajo indice, da pa je morda šlo za samomor, ker je to v tej družbi označeno kot tabu, ki ga je potrebno prikrivati. Če ni poslovilnega pisma ali drugih indicev, je zatorej težko dokazati, da je šlo za samomor.
V primerih, kjer se lahko samomor zamenja za nesrečo, pa je to še toliko težje.
Ravno zato pa je potrebno ščititi identiteto ponesrečencev, če se o njih poroča.
Namreč. Gre za specifične dogodke, o katerih je potrebno govoriti, saj se dogajajo, ampak je seveda takšne primere potrebno oznanjati diskretno ravno zaradi tega, ker niti policija ne more z gotovostjo v vseh primerih potrditi, da je šlo za samomor, saj v posameznih primerih ni tehtnih dokazov.
In sami te primere oznanjamo z veliko mero diskrecije, kjer identiteta ponesrečenca ni razkrita.
Najprej se vam zahvaljujemo za vašo psihoanalizo. Ničesar ne zanikamo, ker pa tega policija ni potrdila se nam zdi neprimerno kar ste napisali. In mislimo da imamo svobodo govora za komentiranje in izrazanje svojega mnenja. Spoštujemo in se zahvaljujemo ostalim medijem ki so poročali o tem, kar se je zgodilo, telegrafsko brez namigovanj. Slovenija je malo večja vas tako da tudi brez imena in priimka vsi vedo o kom se govori.
Še vedno ne vemo, za kateri primer govorite, ampak če gre za lanski decembrski primer, nismo z gotovostjo zatrdili, da gre za samomor, smo pa rekli, da gre za podoben primer smrti, ki smo ga sicer dali v širši kontekst, saj se je zvrstilo kar nekaj podobnih primerov v zadnjem času.
Če bo policija enkrat odkrila pravi vzrok nesreče, to lahko objavite na tej strani, tudi sami bomo izpostavili dokončno informacijo v zvezi s tem. Vsekakor ima vsakdo pravico komentiranja, zato smo tudi odobrili vašo objavo.
Kar zadeva pa velikost Slovenije, pa naslednje. Slovenija je res majhna, ampak spet ne tako zelo majhna, da bi nek dogodek ostal tako dolgo aktualen, sploh pa oseba.
Zgolj nekdo, ki bi usmerjeno iskal informacije o nečem, bi lahko dobil občutek, da se bo pa sedaj izvedelo nekaj neprijetnega in bil v skrbeh, da bi pa sedaj to lahko vsi izvedeli. Vendar v konkretnih primerih, kjer niso navedena imena in identifikacijski podatki, ni bojazni za to, da bi to imelo nek vpliv na mnenje o konkretni osebi. Drugače bi bilo, če bi šlo za znano osebo.
Skratka. Pri poročanjih je bolj pomemben sam dogodek, zgolj za svojce in bližnje ponesrečenca pa tudi oseba.
Kaj želimo povedati? Slovenija je resnično majhna država, vendar ne spet tako majhna, da bi bil vpliv poročanja na mnenje o kom, če to ne razkrije identitete ponesrečenca, tako močan.
Seveda pa dogodki imajo sami po sebi vrednost v statističnem smislu. Zato smo sami napisali članek z omembo vseh primerov, ker gre za dogodke, ki so se zgodili v večjem številu.
Svojci in znanci zagotovo zadeve berejo bolj osebno, večina ljudi pa je osredotočena zgolj na dogodek. V tem smislu ni strahu pred tem, da je Slovenija majhna država in bi to imelo nek vpliv na mnenje o pokojni osebi.
Ampak o teh zadevah je potrebno poročati. Nenazadnje to sproža tudi potrebo po analizi, kako preprečiti tveganje za podobne dogodke. Recimo varnostna ograja, katero smo tudi omenili.
Svojcem svetujemo, da se ne rabijo tako bati za mnenje javnosti. Resnično.
Verjamemo pa, da bi predvsem svojci želeli priti do dna dogodku, že zavoljo lastne pomirjenosti. Najslabše je, če ne nečesa ne veš. Zato bo policijska preiskava o vzroku smrti najbolj koristna predvsem svojcem. Torej ali je šlo za navadno nesrečo, ali kaj drugega. Upamo, da bo policija to v njihovem primeru tudi odkrila, čeprav je odkrivanje teh stvari precej naporno.