nedelja, 11.december.2011 - 13:50
Sovražni govor na spletni strani SDS-a je šokanten. Zorana Jankovića ksenofobni izpadi močno prizadenejo.
V SDS-u so postregli s šokantno analizo volilnega poraza, za katero so obtožili južnjake, ki da so šli množično glasovat v trenirkah, saj da so jim privrženci Jankovićeve Pozitivne Slovenije govorili, naj glasujejo za Jankovića, sicer jim bo Janša, če pride na oblast, vzel državljanstvo.
Sporni zapisi na spletni strani stranke SDS so naslednji:
Vsebino celotne analize rezultatov volitev s spletne strani SDS si lahko preberete spodaj.
Jankovića sta dvignila umetno ustvarjen strah in slovenska radodarnost z državljanstvi
petek, 9. 12. 2011
Relativni zmagovalec predčasnih volitev Zoran Janković je na volitvah prejel dobrih 300.000 glasov. Vsi komentatorji so se veliko ukvarjali s strukturo tega volilnega telesa, ob tem pa so se v celoti namerno izognili analizi strukture njegovih volivcev z vidika novih državljanov. Čeprav je ta najpomembnejša za matematično in logično razumevanje rezultata.
Slovenija je ob nastanku leta 1991 in leta 1992 podelila 200.000 državljanstev priseljencem iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Glede na visoko rodnost v tej populaciji je ta številka do leta 2011 narasla na 220.000. V času balkanskih vojn se jih je v Slovenijo postopoma priselilo še najmanj 40.000, postopoma so si uredili državljanstvo in s tem volilno pravico. Kresalova je podelila stalno bivališče za nazaj še približno 20.000 takoimenovanim izbrisanim in mnogi so si nemudoma uredili državljanstvo ter pridobili volilno pravico. Volilno telo novih državljanov je tako naraslo na najmanj 280.000 volivcev, upoštevaje mešane zakone in njihov posreden vpliv pa domet seže do 350.000 volivcev.
Janković ni prepričal vseh, vsi niti niso prišli na volišča. Vendar pa je povsem očitno velika večina novih državljanov disciplinirano glasovala zanj. Zagotovo med 180 in 200.000 glasov je Janković dobil od novih državljanov. Udeležba v blokovskih naseljih, kjer je največja osredotočenost novih državljanov, je bila namreč neverjetno visoka. Na posameznih voliščih je presegala tudi 90%, kar se ni zgodilo še nikoli doslej. Kako je Janković to dosegel oziroma kako so to ljudje iz ozadja njegove volilne kampanje to dosegli? Po moji oceni in informacijah mojih prijateljev in znancev, ki so bili ali v volilnih odborih ali so volili na blokovskih voliščih v Ljubljani, Celju in Kopru, je bilo mogoče opaziti
1. množično udeležbo volivcev s tujim naglasom ali volivcev, ki sploh niso odprli ust, na volišča pa so prihajali v skupinah po 10 ali večjih
2. udeležbo volivcev v športnih oblačilih (trenirkah), ki so imeli na roki s kemičnim svinčnikom napisano številko, ki jo morajo obkrožiti na glasovnici
3. opazovalce udeležbe na voliščih, ki so v skupinicah po dva ali trije postavali pred ljubljanskimi volišči in stalno telefonirali; večina je govorila v srbskem jeziku
Znanec, ki je prav tako priseljenec iz Bosne, natančneje iz Bihača, mi je dejal, da so ga v sredo, zadnji teden pred volitvami, poklicali iz bošnjaškega društva, kjer je član in mu zabičali, da mora voliti Jankovića. Kajti če ga ne bo in bo zmagal Janša, mu bodo vzeli državljanstvo in ga izgnali nazaj v Bosno. Ker je zavrnil, češ da je musliman in da sploh ne bo šel volit, je dobil še obisk na domu in bil deležen ponovnega prepričevanja, ob tem pa sta mu obiskovalca kazala še nekaj dni staro Delo s člankom o skrajnih desničarjih v SDS in javnomnenjsko anketo v istem časopisu, ki je kazala visoko zmago Janše. Prepričevala sta ga, da Jankovića podpira tudi mufti in da bo Janković zgradil džamijo. Na koncu sta mu ponujala celo 50€, če bo šel glasovat za Jankovića. Ni šel in njegova družina tudi ne, vendar pa so šli skoraj vsi njegovi znanci in prijatelji oziroma velika večina članov društva.
Podobne informacije prihajajo tudi iz drugi okolij, kjer živijo priseljenci. Zadnji teden pred volitvami je praktično vsak novi državljan dobil klic po telefonu, veliko pa tudi obisk na domu ali v službi. V podjetjih mestne občine Ljubljana, kot na primer v Snagi, so jih kar sklicali skupaj po skupinah in jim zabičali, da morajo voliti Zokija. Vsak je moral tudi povedati, na katerem volišču bo volil. Pristop je bil v osnovi do vseh enak in je temeljil na širjenju strahu pred visoko zmago desnice in domnevnim odvzemom državljanstva. V javnih podjetjih je zalegla tudi grožnja z izgubo zaposlitve, češ da bodo ob varčevalnih ukrepih desnice “južnjaki” najprej na vrsti.
Janković ni imel organizirane stranke kot ostali, imel pa je v vsakem mestu poseben štab, ki se je ukvarjal samo s klicanjem novih državljanov. Razpolagali so s kopijami volilnih imenikov in seznami iz uradnih evidenc prebivalstva. Takšen štab so imeli celo pri nas na Vrhniki, v njem pa so bili v glavnem upokojeni oficirji in podoficirji nekdanje JLA.
V Ljubljani in nekaterih mestih, pa tudi na podeželju, je podobna akcija potekala med člani in simpatizerji Zveze borcev za vrednote NOB. Tudi ta akcija ni temeljila na pridobivanju volilcev za program, ampak na strašenju. Strašenju pred premočno zmago SDS, pred Janšo in pred cerkvi podrejeno desnico in njihovo vlado. Članom ZZB so govorili, da jim bo desnica pobrala borčevske pokojnine, prav tako pa tudi razne dodatke, ki se prenašajo na člane njihovih družin. V ta del se je vključila tudi Zveza društev upokojencev pod vodstvom Mateje Kožuh Novak. Potekala pa je predvsem tam, kjer imajo zanesljive predsednike krajevnih društev in je bila manj uspešna, saj je bila upokojenska populacija v veliki meri nastrojena proti Jankoviću, ker je obljubljal sprejem na referendumu zavrnjene pokojninske reforme. Kljub temu pa so del omrežja ZDUS neutrudno uporabljali za širjenje strahu pred premočno zmago desnice, češ da ta povsod po Evropi niža penzije.
Že dve desetletji slovenska javna občila in levičarska propaganda prepričujejo prebivalstvo v Sloveniji, kako vojaško ustrojena je Janševa SDS in kako vse gradi na negativnih čustvih ter strašenju ljudi. Mogoče tudi zaradi obrambe pred takšnimi napadi so tako v SDS kot v drugih dveh strankah desnice, torej v N.Si in SLS v minuli volilni kampanji poudarjali samo program, rešitve in povezovalnost. V nasprotju s tem pa je Zoran Janković nastopal grobo, napadalno in izključevalno. Mnogim volilnim teoretikom ni bilo jasno, zakaj to počne, saj se takšna drža običajno na volitvah ne obrestuje. A to prepričanje se je podrlo na volilno nedeljo, pravi vzroki pa se kažejo šele sedaj, ko lahko iz drobcev dogajanj na volilni dan in v dneh pred njim sestavljamo bolj popolno sliko. Jankovićev izključevalni nastop je bil namreč namenjen podpori akciji med novimi državljani, ki so jih skušali predvsem s strašenjem množično pripeljati na volišča. Kot je pokazala nenavadno visoka volilna udeležba v krajih, kjer je največ priseljencev in rezultat po posameznih okrajih in enotah, je bil Janković pri tem uspešen.
Manipulacija z javnomnenjskimi raziskavami je prav tako opravila svoje. Pri tem je prednjačil časopis Delo. Najprej je ob štartu nameril zmago Jankoviću, nato Virantu in zadnji teden, ko je bilo treba strašiti nove državljane, Janši. Vsakič tisto, kar so oblikovalci Jankovićeve kampanje želeli. Visoko zmago SDS in dober rezultat SLS in NSI so ob koncu kampanje kazale tudi druge ankete, ki so podcenile Jankovićevo volilno telo oziroma ga niso zajele. Novi državljani namreč skoraj nimajo telefonskih številk v imeniku, zato jih računalniški vzorec za klicanje ne more zajeti. Do teh volitev se ta metodološka napaka ni toliko razkrila, ker še nikoli doslej mobilizacija tega dela volilnega telesa ni bila tako visoka.
Jankoviću pa je do zmage in posledično desnici do poraza pomagala tudi pregovorna cincavost in dlakocepnost Slovencev. Zadnje dni pred volitvami sem srečeval znance in prijatelje, ki so bili sicer že popolnoma prepričani v zmago desnice in še posebej Janše in se jim je zdelo to edino dobro za prihodnost države, a hkrati niso vedeli, ali bodo sploh šli na volitve, češ da je vse že tako odločeno in da nekaj glasov ne spremeni ničesar. Slišal sem celo mnenje, kako Janša ne sme dobiti preveč, da se ne bo prevzel in nato obračunaval s svojimi političnimi nasprotniki, namesto da bi se ukvarjal z reševanjem države, pa da ne bi smel kupiti hiše v Velenju predvolilnem času. Pa bolj kot z Jankovićem so se nekateri ukvarjali z dolgimi razglabljanji o tem, ali sta Janša in Virant res skregana ali pa je vse skupaj le igra, ali je prav, da cerkvena N.Si spet pride v parlament, ali Janša preveč poudarja svojo računalniško pismenost in Jankovićeve grehe v Mercatorju, pa zakaj je Žerjav podprl pokojninsko reformo, čemu sedaj spet Zbor za republiko brez viranta, pa kakšen je ta Popovičev kandidat na Janševi listi itd… In tako brez konca in kraja vse do šoka na volilno nedeljo zvečer.
Na drugi strani pa je Jankovićev štab resnično deloval po vojaško. Mobiliziral je na desettisoče volilcev, ki niti niso vedeli, kdo je kandidat v njihovem volilnem okraju ali katere stranke so prisotne na glasovnicah. Grožnja se je glasila: “Voli Zokija, ima številko to in to, sicer ti bo Janša vzel državljanstvo!”
Janković je dobil na volitvah dobrih 300.000 glasov. To je 15% prebivalstva, manj kot petina celotnega volilnega telesa in manj kot tretjina vseh volilcev, ki so glasovali. Kljub temu pa je kot posamična stranka dobil največ. Slabih 200.000 glasov so mu prispevali novi državljani. Teh je bilo videti zelo veliko okrog njega na slavju po razglasitvi rezultatov. Slavilo se je z južnjaško glasbo in skandiranjem Zoki – Zoki ter Tito – Tito. Ostalih dobrih 100.000 glasov je Janković dobil od Slovencev, ki so se po ukazu Milana Kučana in Janeza Stanovnika disciplinirano kot prava vojska prelili iz LDS in Zaresa ter deloma iz SD-ja k novemu vodji levice. Slovenija bo tako zaradi velike radodarnosti z državljanstvi in nedokončane razgradnje starih omrežij ob 20. obletnici državnosti in samostojnega življenja dobila za predsednika vlade Srba in socialističnega tajkuna v eni osebi.
Tomaž Majer
Prispevek se originalno nahaja na SDS-ovi spletni strani, tukaj.
Podobne očitke je Janez Janša izrekel tudi v oddaji Pogledi Slovenije z dne 8.12.2011, ki si jih lahko ogledate tukaj. Povedal je še, da so se potem, ko so nekateri podali te grožnje, najbrž predstavniki južnih narodov med seboj komunicirali naprej in se je tako glas razširil in da so tako uspeli pridobiti veliko novih volivcev. Moramo povedati, da smo takrat sploh prvič slišali, da naj bi se te stvari dogajale. Ko smo slišali Janšo govoriti o tem v omenjeni oddaji, smo bili zelo nejeverni, da se je to res zgodilo, že zato, ker verjetno ljudje vedo, da se državljanstev ne da kar tako odvzeti. Dodatno so bile takšne izjave skrajno žaljive za posamezne sloje prebivalstva tudi zato, ker so daleč od resnice. Gre za nek zelo nespameten izgovor za volilni poraz, ki so si ga privoščili v SDS-u.
Janez Janša je podobne očitke, kot so izrečeni na spletni strani SDS, povedal v oddaji Pogledi Slovenije po volitvah.
No. Izrazov nestrpnosti je bil deležen Zoran Janković tudi v času pred volitvami. Tako ga je nek poslušalec nagnal nazaj v Srbijo, od koder je prišel z besedami: Marš v Srbijo! Zorana Jankovića, ki je sicer znan po nasmehu, ki ga uporablja tudi kot obrambni mehanizem, so agresivne besede nekega zavednega Slovenca tako pretresle, da se je to poznalo na njegovem obrazu.
Oglejte si videoposnetek.
Zorana Jankovića je nek slovenski kmet na tretjem programu RTV Slovenija verbalno nagnal iz Slovenije
Takšno izražanje volilnega poraza je po našem mnenju izrazito žalostno in kaže na izjemno nizko politično kulturo znotraj posameznih slojev ljudstva, ki očitno pripadajo politični desnici.
Sami dvomimo, da so se stvari, ki se očitajo Pozitivni Sloveniji, res dogajale. Zagotovo pa lahko trdimo, da imajo določene besede, izrečene s strani SDS-a zelo ksenofoben značaj. Lahko pa rečemo še eno stvar. Bog ne daj, da takšni ljudje, ki kažejo takšno obliko nestprnosti do drugih ljudi, kadarkoli pridejo na oblast. Na žalost so v Sloveniji sredine, kjer je tovrstna nestrpnost nekaj vsakdanjega. Pa ne gre zgolj za ksenofobijo, ampak tudi za druge oblike nestrpnosti. Ponekod se dogajajo celo kriminalne stvari, ki temeljijo na nestrpnosti, a država zaradi zvez in korupcije znotraj javne uprave verjetno te stvari tolerira oziroma jih načrtno prikriva.
SDS je lahko pošteno sram nad svojim obnašanjem po volilnem porazu. Čudimo se, kako so lahko eno tako grozljivo in izključujočo analizo dogodkov sploh objavili na svoji spletni strani, kjer so vse ljudi strpali v en koš in jim očitali neke skrajno ponižujoče lastnosti. To je srhljivo.
V SDS-u naj se malo zamislijo nad nespametnostjo svojih razmišljanj, ker so res zelo napačna in žalostna.
RTV Slovenija: Zapis na spletni strani SDS-a: Janković na oblast s strašenjem “novih” državljanov
Značke prispevka: parlamentarne volitve 2011
No. Vse nas je spomnilo tudi na novico, kjer so v SDS-u pozivali svoje volivce, naj mobilizirajo SDS-ove volivce. Podali so nasvet, da sicer javna politična agitacija več ni dovoljena zaradi volilnega molka, ampak naj po telefonu ali drugače, prek osebnih načinov komunikacije pokličejo sorodnike, znance, prijatelje in jih prepričajo, naj gredo na volitve in podprejo stranko.
Če podamo izsek Dnevnikovega članka:
“Boj se namreč še ni končal, potreben je še zadnji veliki napor v finalu. Velja volilni molk, javna agitacija ni dovoljena in pravila igre je treba dosledno spoštovati. Vendar pa je mogoče znotraj njih narediti še zelo veliko in pomemben del, prek 100.000 še neodločenih rojakov prepričati, da gredo na volišča in glasujejo za SDS. V stranki nas je skupaj 30.000. Organizirajmo se. Aktivirajmo do konca našo največjo moč. Vzemimo telefon v roke. Preverimo številke v našem osebnem telefonskem imeniku. Danes zvečer in jutri cel dan lahko dodamo za SDS odločilne mandate. Vsak izmed nas pozna kakega sodelavca, soseda, znanca, tudi sorodnika, ki še ne ve, ali sploh in kako bi glasoval. Pokličimo ga. Obiščimo ga. Pogovorimo se z njim. To ni javna kampanja, osebni stiki niso prepovedani. Še manj solidarnost. Pomagajmo jutri ostarelim in invalidom ali volilcem brez prevoza do volišča. Vem, da ste doslej v kampanji veliko storili. Hvala vam. Ponosen sem na vas. Potrudimo se do konca. V nedeljo boste videli, da ni bilo zaman.”
Članek časopisa Dnevnik se nahaja na spodnji povezavi:
Dnevnik: Janez Janša je v soboto pred volitvami pisal članom SDS
To zgornjo precej žaljivo analizo volitev postavlja v neko čisto drugačno luč. Čeprav še vedno dvomimo, da se je tisto v zvezi s Pozitivno Slovenijo dogajalo. Prej bi rekli, da so nekateri pristaši SDS-a ustvarili neko teorijo zarote na podlagi lastnega delovanja. Morda imajo sami tako zveste volivce, ki bi bili sposobni črednega delovanja, zato pa mislijo, da so drugi isti. No. Morda tudi na drugi strani, torej na levici, del volivcev sodi med zveste, del ljudi pa med takšne, da je moč nanje vplivati tudi na neposredne načine, vendar to zagotovo niso vsi, pa mislimo, da niti večina. To je po našem mnenju bolj značilno za desnico. Morda pa smo sami tako zelo demokratični in tako zelo demokratično vzgojeni, da so nam takšne stvari tuje.
Skratka. Sami v navedbe, napisane s strani SDS-a, močno dvomimo, generaliziranje, ki so se ga poslužili, je pa seveda, čista bedarija. Takšno generaliziranje je kratko malo noro. SDS naj razloge za poraz raje išče v drugih vzrokih, ki so veliko bolj realni, kot pa tisti, ki jih navajajo.
S takšnimi “intelektualnimi presežki” sami sebe blamirajo.
SDS se še vedno zapleta v nacionalistični miselnosti.
Tokrat je za novo cvetko poskrbel Vinko Gorenak, ki je rekel, da če bi v Avstriji volili predsednika, da je normalno, da bi koroški Slovenci volili koroškega Slovenca, če bi ta kandidiral za predsednika Avstrije. To je povedal z dejstvom, da je normalno, da so pripadniki nekdanjih narodov SFRJ, sploh Srbi, glasovali za Zorana Jankovića.
Prvič. Primerjava predsedniških in parlamentarnih demokracijah, je čisto neprimerljiva, pa tudi tu velja pravilo, da narodnost ne igra nobene vloge.
Če se vrnemo na Slovenijo. Verjetno niti vsi “južnjaki” ali pa Srbi niso volili za Zorana Jankovića, niti Slovenci niso odrekali glasu Zoranu Jankoviću zaradi porekla njegovega očeta.
Očitno v svoji obremenjenosti s tovrstnimi stvarmi v SDS-u niso sposobni dojeti, da ljudje ne glasujejo zgolj na podlagi tega, kaj kdo je z vidika osebnih okoliščin.
Morda je temu tako v volilnem telesu SDS-a, ki ponavadi razmišlja ideološko in sicer izjemno ozko, vendar nasprotno pri bolj demokratičnih strukturah ljudstva to ni pomembno.
Očitno bi se morali v SDS-u naučiti demokracije, ker jim je po izrečenih besedah sodeč krčevito primanjkuje.
Gledanje na volitve skozi prizmo nacionalizma je nekaj, kar se dogaja ponavadi v vojnih časih, ki so v Sloveniji že dolgo časa mimo.
Tudi Vinko Gorenak je pokazal eno porazno dojemanje demokracije.
To, kar se dogaja, je že čisto nenormalno.
Še nedolgo tega je bil za mobilizacijo levice kriv Kučan s pomočjo Stanovnika, sedaj so že “južnjaki”.
Takšno govorjenje nekaterih vidnih predstavnikov SDS-a kaže tudi na to, kako “globokomiselno” je volilno telo SDS-a, če se pri svojih preferencah ozira na tako površinske zadeve.
To nas spominja na besede Borisa Pahorja, ki je problematiziral izvolitev temnopoltega župana v Piranu, češ kako so lahko za župana izvolili temnopolto osebo. To je opravičeval z besedami, kako to, da med svojimi niso našli primerne osebe, ampak so morali izvoliti tujca, kar je skrajno neprimerna izjava, sploh za nekega pisatelja, ki se po drugi strani bori za pravice Slovencev v Italiji.
Ali se v SDS-u niso sposobni zavedati, da volivci volijo ljudi ne glede na to, kaj so? Da posamezne stvari niso pomembne, ker smo vsi ljudje. Zoran Janković v ničemer ne odstopa od vseh drugih ljudi v Republiki Sloveniji, razen morda po tem, da je izjemno uspešen človek. Verjetno so mnogi ravno to videli v njem, ne pa njegove narodnosti, kakor so v drugih videli kakšne druge vrline (in slabosti). Da se pa reče, da je sedaj Zorana Jankovića večinsko podprla množica ljudi na podlagi njegovega in njihovega porekla, pa je neprimerno in žaljivo in po vsej verjetnosti tudi neresnično.
Volilne baze so sicer prisotne, sploh v kakšnih posebnih strankah (recimo NSI, Desus in podobno), vendar to se ne da tako zelo generalizirati, sploh pa ne takšna lastnost, kot je narodnost nekoga.
Še nekaj. V Sloveniji je še vedno v veliki meri največ Slovencev. Potemtakem je mnenje SDS-a, da so Slovenci večinsko ostali doma. Tudi relativno visoka, oziroma solidna volilna udeležba kaže, da so razmišljanja stranke SDS v tem pogledu zelo ozkogleda in napačna.
Ne vemo, kakšne bi bile šele reakcije desnice, če bi bil premier v Sloveniji podoben sedanjemu (končno – po dolgotrajnem brezvladju) izvoljenemu premierju belgijske vlade, ki ima tudi osebno okoliščino, ki stranki SDS, sploh nekaterim njenim članom, ni ljuba.
Naj povemo še eno stvar. In sicer. Nekateri mediji manipulirajo z besedo, da je šlo pri zapisu za komentar.
Vsebinsko je sicer šlo za komentar volitev, vendar nekateri to želijo predstaviti tudi kot komentar v tehničnem smislu.
V tehničnem smislu beseda komentar označuje komentar na obstoječo novico, torej odziv na neko novico. V tem primeru pa ni šlo za komentar (odziv) na obstoječo novico, ampak za samo novico, za glavni zapis na spletni strani, ki je verjetno administrativno dodan.
Ta komentar volitev je bil torej članek in ne zgolj komentar na članek, za katere se pa ve, da se nanje ne da vplivati tako močno, dodatno pa niso tako pomembni zapisi kot same novice – mislimo na komentarje bralcev, da ne bo pomote.
Torej. Tehnično gledano je sporni zapis bil dejansko novica (članek) in ne zgolj komentar, vsebinsko je pa bil komentar.
V določenem času so v SDS-u bolj pravilno omenjeni zapis dali med kolumne, čeprav je tehnično gledano kolumna neka stalna rubrika, kjer ponavadi honorarni pisec piše za nek medij. Sami ne vemo, kakšna je vloga Tomaža Majerja na SDS-ovi spletni strani. Je pa dejstvo, da je njegovo pismo objavljeno kot novica in je opaziti, da se v SDS-u z zapisom pretežno strinjajo, pri čemer pa, zanimivo, pozabljajo na lastne dejavnosti v okviru predvolilne kampanje, saj obstajajo tudi informacije o močno organiziranem delovanju stranke SDS, pa ne samo pri teh, ampak tudi pri prejšnjih volitvah. Čeprav je res tudi to, da sami tako žaljivemu zapisu Majerja še vedno ne verjamemo, sploh pa ne takšnemu generaliziranju, ki je v svoji ksenofobičnosti tudi popolnoma napačno z vidika resnice.
Opaziti je, kot da v SDS-u želijo trivializirati zmago Zorana Jankovića, češ da so zanj volili “njegovi”, kar je neumnost. Prvič. Niso niti vsi njegovi glasovali zanj in niso niti vsi Slovenci glasovali za koga drugega. Sami verjamemo, da narodnost Zorana Jankovića pri večini ljudi sploh ni imela nobenega pomena, razen pri nekaterih (pretežno desnih) volivcih.
Ravno zaradi takšnih miselnih izpadov znotraj stranke SDS, se nam osebno volilno telo SDS-a zdi zelo nedemokratično.
V SDS-u očitno niso sposobni dojeti, da se vsi ne ravnajo po tem, kakšne so osebne okoliščine posameznih kandidatov, ampak gledajo na ljudi z vidika drugih, pomembnejših dejavnikov. Zato podpora posameznih skupin ni tako črno bela, kot mislijo v SDS-u. Niso vsi NOB-jevci glasovali za SD, niso vsi verniki glasovali za NSI, niso vsi kmetje glasovali za SLS, niso vsi, kakor jim Slovenci slabšalno pravijo, “južnjaki”, glasovali za Listo Zorana Jankovića, kot morda tudi vsi podporniki nezmagovitih sil v drugi svetovni vojni najbrž niso glasovali za SDS, niso vsi upokojenci glasovali za Desus, itd. Ne more se stvari jemati tako homogeno, sploh pa ne zgolj na osnovi narodnosti – to je pa sploh zavržna generalizacija.
SDS je s poudarjanjem tega zapisa vse miselne tokove dal v eno tako napačno smer, da so se v celoti zameglile bolj razumske analize volitev, ki ljudi ne predalčkajo tako močno kot ksenofobna analiza, objavljena na spletni strani SDS.
…vse šele pride za nami. Žal se nam nič dobrega ne obeta. Mediji in državne institucije so pa vse skupaj še bolj napihnile kot je res, ne da bi se vprašale, če morebiti ni kaj resnice v tem članku in še kje.
Gonja, ki se pa sedaj izvaja zoper JJ, pa verjemite, da koristi najbolj SDS stranki. Ima že 80% podporo, čeprav ZJ še koalicije ni sestavil, kaj šele začel “vladati”. Vse to kaže samo na postopno uresničevanje napovedi JJ, glede predčasnih volitev.
Postravma, strinjamo se z vami, da je verjetno takšna reakcija SDS-a, tudi takšna analiza, ki sicer ni niti najmanj primerna, nek izraz travme zaradi volilnega poraza. (Če ste z vzdevkom “Postravma” in stavkom “vse šele pride za nami” mislili na to).
Sami sicer dvomimo, da so se dogajale stvari, kot jih opisujejo v SDS-u, oziroma v že znamenitem članku skrivnostnega Tomaža Majerja, morda dopuščamo možnost, da bi lahko šlo kje za kakšen izoliran incident ali podobno, čeprav je tudi to zelo težko verjetno. Nam je težko verjetno, da bi se nekoga kar prisililo, naj glasuje za nekoga. Je pa sama označba domnevnih volivcev Zorana Jankovića zelo žaljiva. To je potrebno priznati. Tu gre za neka natolcevanja, ki so verjetno še zelo neresnična.
Sicer sami menimo, da je dogajanje v zvezi s tem že čisto neproduktivno.
Vedeti je potrebno nekaj. Volitve so se odvile. Relativna zmagovalka je stranka Pozitivna Slovenija. Sami verjamemo, da čisto legitimno. Analize SDS-a preprosto ne štejemo kot verodostojni prikaz česarkoli.
SDS, ki je sicer veljala za favoritko, ni imela te sreče ohraniti prednost vse do konca volitev in je sicer nasproti pričakovanjem izgubila. In prav imate. SDS doživlja travmo, ki pa jo “zdravi” na zelo neprimeren način.
Kljub temu, da so takšne teme za medije in tudi politične stranke precej všečne, saj so zelo gledane in brane, pa nimajo neke večje vrednosti.
Sedaj bi morale stranke delovati skupaj v dobro države.
SDS bo pa pač morala nekako preboleti ta poraz in ne iskati nekih fiktivnih krivcev za to, kar se je zgodilo.
Nas dosti bolj kot to, kar se je zgodilo, kar je mogoče šteti, kot ste sami rekli, za travmo, gre torej za nek posttravmatski sindrom stranke SDS, ki se je že videla v vlogi vladne stranke, potem pa doživela hudo razočaranje, kar je stranko oziroma ljudi v njej močno prizadelo, moti nekaj drugega.
Moti nas, da se Zoranu Jankoviću ne da priložnosti izkazati se, ampak se ustvarja neka klima nezaupanja vanj. Sedaj ne vemo, ali je to samo taktika nekaterih strank, ali kaj, pač želja po iztrženju čim več v koaliciji. Če ni zgolj to, potem to ni prav.
Sicer ne vemo, kakšen pristop ima pri pogajanjih sam Zoran Jankovič (ki je morda koga zmotil), čeprav sami človeka ne bi tako enostavno ocenjevali, na prvo žogo.
Tako kot vsi, ima verjetno tudi on neke svoje želje, ki jih je predstavil strankam.
Sami bi želeli videti, da se na podlagi rezultatov volitev da priložnost Zoranu Jankoviću, da sestavi koalicijo.
Že kar nekaj ćasa nazaj, še pred Janezom Stanovnikom, ki ga mnogi imenujejo kot nekega snovalca koalicije, smo sami rekli, da bi bila dobra koalicija novih strank (Lista Gregorja Viranta, Lista Zorana Jankovića) plus SD, Desus, pa tudi SLS in tudi liberalne opcije, če bi prišla v parlament (pa pač ni).
Nas po pravici povedano še nekako najbolj moti radikalizacija mnenja stranke SLS. To si sami razlagamo z vplivom županskega lobija, ki očitno goji neke zamere do levice, čeprav je to brez veze. Morda pa je tudi to taktika. Kdo bi vedel. V politiki je potrebno vedno biti zadržan v napovedih in analizah.
V teh časih bi bilo dobro, da se izoblikuje ena večja koalicija strank.
Prek sodelovanja v nekem recimo temu partnerstvu za razvoj (sinonim za podobno sodelovanje v času Janševe oblasti), pa bi bilo dobro sodelovati tudi s stranko SDS, čeprav se bo ta stranka morala malo vnesti. Volitev je konec. Rezultat je takšen, kot je. In tega se morajo zavedati, ne pa iskati neke načine, da se očrni legitimnost volitev, sploh pa ne z nacionalističnimo retoriko. To nima smisla.
Še enkrat. Analiza, objavljena na spletni strani SDS-a, je napačna. Gre za željo stranke, da opraviči neprijeten rezultat volitev pred svojimi volivci, ki so imeli velika pričakovanja in je zato rezultat zanje pomenil veliko razočaranje. Dodatno gre za ventil, skozi katerega v stranki dajejo ven svoj bes in frustracijo zaradi poraza. A žal je stranka uporabila nacionalistično retoriko. Morda se ne zaveda, da ima kot druga najmočnejša stranka v parlamentu dolžnost paziti na lastno izražanje. Vsakdo mora oceniti, kakšna je njegova vloga (in vpliv) v družbi. Čim večja je, tem bolj se mora nekdo vesti primerno svoji vlogi. V SDS-u se tega očitno ne zavedajo preveč. Ne zavedajo se, da so druga najmočnejša stranka v parlamentu.
Za konec še pomemben napotek.
Prva stvar, ki je potrebna v tej državi, sploh pa v slovenski politiki, je ta, da se preneha gledati na poreklo očeta Zorana Jankovića z negativnim aspektom. Takšen pogled ustvarja nezaupanje čisto po nepotrebnem in po krivičnem.
Res je. V besedah izkušenih politikov je zelo veliko taktike. Ugotavljam, da se gredo v teh igricah še posebno prepričljivo igrico, zaradi katere bo marsikakšnega navadnega smrtnika še zelo dolgo bolela glava.
Sem pa 99% prepričana, da sploh ne gre za poreklo ZJ, ampak za njegove sumljive posle in posledično zato tako nezaupanje državnega premoženja v upravljanje takemu človeku. Nihče, ki z državnim premoženjem tako mačehovsko ravna ni zaželjen, sploh v tako kriznih časih – to je bistvo. Borimo se protoi korupciji, vendar nekdo, ki je z obema nogama v njej, bo slab zgled volilcem. Tako je v bistvu razumeti vse skupaj. Nerodnosti, če se milo izrazim in samovšečnosti je na strani ZJ tudi že zelo veliko, čeprav se še niso ustoličili.
JJ pa je svojstven prav zaradi tega, ker zna izzivati že ves čas, neglede na poreklo. Bolj so na to občutljivi volilci, kot predstavniki stranke.
Če pogledam z očmi volilcev jih pa tudi razumem. Tako, kot jaz, bi jih morali razumeti vsi, ki jih obtožujejo nestrpnosti, ki to ni.
Namreč cilj vsega tega pompa iz strani SDS je, da se Slovenija ohrani slovensko v politilčnem vrhu, neglede na ostalo populacijsko poreklo ljudi v njej – to je pa tudi vse, kar želijo s pompoznim delovanjem sporočiti, ko se spuščajo na tako nizko raven komuniciranja.
Povsem jasno je tudi, da gre vmes še za zavedne Slovence, ki svoje domovine ne zaupajo tujcem. Županovanje je drugače. Vodenje države pa spet drugače. Volilci bi radi korupcijo in kriminal izpodrinili, toda glede na znane podatke o najverjetnejšem mandatarju ne kažejo na to, da bi bil v tem smislu brez teh grehov. Mene osebno je zelo zmotilo naprimer, da se je ZJ na predvolilnem soočenju skliceval na ECRI, kar je tudi alarm za slovensko prebivalstvo, da bo imelo še manj pravic, kot do sedaj in to ne manjšine, ampak ravno matično prebivalstvo, kajti za njihove pravice se nihče ne bori več.
Kar zadeva domnevne nepravilnosti, je to stvar sodišč. Sicer pa. Zoran Janković ni tujec. Je domačin kot vsi drugi državljani Republike Slovenije. SDS želi ravno na bazi nacionalizma ustvariti odpor do Zorana Jankovića in posredno do vseh pripadnikov določene populacije. In to je napačno. Zelo napačno.
Zoranu Jankoviću je potrebno dati priložnost. In verjamemo, da jo bo tudi dobil.
Pravzaprav bo ravno zaradi tega še marsikoga zelo bolela glava, vprašanje pa, kdo bo tisti, ki ga bo najbolj.
Ja, je stvar sodišč, toda kakšna so sodišča se je tuudi veliko pisalo. Zakaj mislite da Virant želi prevzeti pravosodno ministrstvo in celo finance ?
Kar se tiče priložnosti – bi jo morali dobiti vsi ti politiki, ki so bili na oblasti do sedaj, ne le sedaj ZJ.
Ko ste se pa že v tekstu dotaknil porekla in narodnosti, ko ste zapisal, da ZJ ni tujec, temveč domačin, državljan RS, kot drugi – potem pa sploh ne vidim razloga, da se ljudi obtožuje nestrpnosti in sovražnega govora.
Včasih smo živeli v SFRJ in tega ni možno izbrisati iz zgodovine, saj je to neizpodbitno dejstvo. V tej državi smo vsi bili eno, tudi to je res. Iz tistih časov je veliko držav ne le Jugoslavija imela veliko mešanih prebivalcev iz vseh koncev – toda Slovenija in za njo še ostale republike bivše Jugoslavije so se osamosvojile in odcepile od skupne države, ljudi, ki so pa ostali pa so države “posvojile” . Tako nas je država razdelila na Slovence in državljane RS, kar pa glede narodnosti ni eno in isto, kajti gre le za enakopravne pravice v neki skupni državi, kar je seveda prav.
Mene osebno sploh ne zanima, niti ne moti kaj je ZJ po poreklu, samo da je pošten, da se razumemo. Toda ob zmagi ZJ na volitvah se je pa vendarle vrtela srbska glasba – ne slovenska. Če ZJ zastopa Slovenijo, oz. slovenske državljane kot mandatar, bi pa lahko vseeno vsaj v javnosti pokazal nekoliko slovenske pripadnosti.
Tako pa se je že s tem zameril volilcem, katerim so se nenadoma pričela porahjati številna vprašanja in pomisleki. Ko je npr. na primorskem zmagal na županjskih volitvah črnc, se ni vrtela črnska duhovna glasba, ali pač ?
No, ampak če primerjamo še športnike, ki prav tako zastopajo na tekmovanjih neko XY državo v svetu, bo ob zmagi vedno igrala himna tiste države za katero je igral, oz. zmagal – ne pa himna tiste države, od koder prihaja.
Nadalje etiketiranje JJ in njegovo stranko z nacisti in fašisti tudi ni na mestu iz strani ZJ. Če je boljši od njega, se ne bo spuščal na njegovo raven. O tem in podobnih moralnih olikah bi se lahko pisalo tako na eni kot drugi strani, kar ni dvoma – ampak sedaj je poteza n ZJ da naredi kar misli res na demokratičen način, neoziraje kakšne opazke dobiva “postrani”.
Kar zadeva glasbo, ki se je po zmagi Zorana Jankovića vrtela, ne vemo.
Po posnetkih na televiziji sodeč, se je vrtela glasba Danijele Martinović. Danijela Martinović je izvrstna hrvaška pevka (iz Splita), ki je Zoranu Jankoviću zelo pri srcu. Mnogi jo poznajo še iz časov, ko je pela v legendarni skupini Magazin, nato pa je začela s prav tako uspešno samostojno kariero. Danijela Martinović poje pesmi z lepim dalmatinskim melosom. Zelo priljubljena je tudi v Sloveniji. Ne vemo, kaj je tu problematičnega.
Če podamo še eno od njenih pesmi (sicer ima Danijela vrsto uspešnic).
Danijela Martinović – Jednom se živi
Kar zadeva komentar Zorana Jankovića, ki ga je podal, pa gre le za njegov odziv. S tem je pokazal, da se ne strinja z zapisom na spletni strani SDS. Nekateri (namerno ali nenamerno) pozabljajo, da je celotno kolobocijo začela SDS z objavo neprimernega zapisa.
Žalostno je, da so nekateri tako negativno nastrojeni proti Zoranu Jankoviću.
Nihče ne oporeka temu, da Danijela ni izvrstna pevka, niti temu, kaj je ZJ osebno všeč. To lahko izrazi ob drugih priložnostih. Tokrat gre pa za javno zastopanje Slovenije (ne Hrvaške ali Srbije), ki naj bi mu kot častno in moralno, zaupali državljani Slovenije in nihče drug.
Če te volilce ZJ sestavljajo ljudje iz drugih republik, sploh ni pomembno, saj smo državljani Slovenije vsi enaki, vsaj tako se vsi sklicujejo. Tisti pa, ki ne priznavajo Slovenije, pa ne bi smeli imeti niti pravice voliti Vedno so se volitve odvijale pred očmi javnosti, ki je kritična do takih in drugačnih spodrsljajev oseb, ki zastopajo interes Slovenije ali kake druge države. Samo spomnimo se kakšen škandal je bil, ko se je g. Erjavec kot obrambni minister postavil na napačno mesto ob nekem srečanju predstavnikov.
Na javno kritiko se bo moral tudi ZJ navaditi, brez sklicevanja na ECRI in rasno nestrpnost – tako pač je, če si javna osebnost. Tako se je sam odločil. Tu se nima pravice sklicevati na negativno nastrojenost zaradi porekla – gre za javni interes in javno osebo, ki jo spremlja cel svet, posebej pa Slovenija. Vsako napako bodo opazili, ne le primernost v glasbi. In ko smo že pri tem, me zelo zanima, kako bi se javnost odzvala, če bi npr. Janša ali Pahor, takrat, ko sta zmagala, zaplesali ob ritmih nemških ali angleških skladb, ker so jima osebno všeč ?