Dossier korupcija

torek, 3.januar.2012 - 06:59

Ali bo tudi afera SIJ prerasla v korupcijsko afero?

V Sloveniji se že nekaj časa kuha še ena afera, ki bi lahko prerasla v korupcijsko afero. Tudi ta afera ima svoj začetek v času vladavine SDS in NSI. In sicer gre za afero, kjer so vse oči uprte v tedanjega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka. 

Tudi v aferi SIJ, ki ima sumljive elemente korupcijske afere, je fokus na nekdanjem gospodarskem ministru Andreju Vizjaku, kar ne preseneča, saj vsakokratni gospodarski minister v veliki meri skrbi za “prodajo državnega premoženja”

Gre za prodajo Slovenske industrije jekla SIJ ruskemu kupcu Dilonu. S primerom se je (precej neuspešno) ukvarjalo kar nekaj državnih inštitucij: Urad za preprečevanje pranja denarja Republike Slovenije, Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije in slovenska policija.

Očitki pri tej aferi so naslednji:

• Mnoge čudi, zakaj je ruski kupec nakazal 175 milijonov evrov za nakup podjetja SIJ namesto dogovorjenih 105 milijonov evrov kupnine. Sicer so preplačani del vrnili ruskemu kupcu, vendar mnogi so sumili, ali ni bil presežek dejansko provizija za sklenjen posel, ki pa je bila nakazana na “napačen račun”, na skrbniški račun notarja, ki je pod nadzorom. Tu je sicer možno špekulirati, da morda v nekaterih manj pravnih državah, ki so bolj obremenjene s korupcijo, podkupnine lahko potekajo tudi prek državnih računov, saj da skorumpirana oblast ne bi ukrepala. To so seveda le špekulacije.
• Sume, ali je morda šlo za podkupnine, je še dodatno okrepilo dejstvo, da naj bi bila poštena cena za nakup SIJ-a okoli 300 mio evrov in da je torej bil SIJ podplačan za okoli 200 (195) mio evrov. Če bi se šlo v teh špekulacijah o korupciji naprej, bi lahko rekli, da se je izoblikovala neka sredinska cena v korist tako kupca kot zasebnih oseb, odgovornih za prodajo podjetja SIJ (provizije). Kupec naj bi vključno s provizijo plačal manj kot znaša poštena vrednost podjetja (namesto 300 mio 175 mio evrov (in morda še kaj)), morebitni prejemniki provizij so dobili materialno korist, ki so jo predstavljale same provizije, vse pa je šlo na škodo slovenske države oziroma slovenskih davkoplačevalcev, saj je država namesto 300 mio evrov iztržila le 105 mio evrov. Lahko bi rekli, da je šlo v tem trojnem odnosu za WIN – WIN – LOSE situacijo.

Seveda gre tu za špekulacije, ki se niso dokazale, saj postopek preiskave ni pokazal, da je bilo kaj narobe, ker takšen postopek, ki bi razkril morebitne tovrstne nepravilnosti, o katerih se je špekuliralo, niti ni potekal oziroma se ni dokončal, saj je prišlo do predhodnega sklepa, da v postopku ni bilo odkritih nobenih nepravilnosti.

Torej. Špekulacije, do katerih je verjetno prišlo, so bile očitno zavrnjene s strani državnih inštitucij, ki naj bi skrbele za pravno državo. No. To je že standard pri slovenskih inštitucijah.

No. Obstaja še več očitkov glede prodaje SIJ-a. Ta prodaja naj bi bila po mnenju računskega sodišča netransparentna in neučinkovita.

Kakor stvari stojijo sedaj, torej inštitucije pravne države niso ugotovile, da bi prišlo do kaznivih dejanj v primeru prodaje SIJ-a, torej ni bilo moč dokazati ali podpreti suma, da naj bi v tem poslu prišlo do dajanja večmilijonskih podkupnin kupcu, ampak je mogoče ugotoviti zgolj to, da so tisti, ki so prodajali SIJ, bili zelo slabi prodajalci, ki so podjetje SIJ prodali močno pod ceno. Namesto za 300 mio evrov je država iztržila le 105 mio evrov.

Seveda si pa kljub formalnim ugotovitvam pogosto popolnoma neučinkovitih inštitucij pravne države v Republiki Sloveniji lahko vsakdo neformalno misli svoje.

Kar je, pač je. Sedaj je pomembno, da vsaj lastnik dobro upravlja s podjetjem SIJ.

Čeprav je pa res, da te zgodbe, ki so se dogajale v času od 2004-2008, mečejo eno zelo čudno luč predvsem na stranko SDS, kar zadeva posle, ki se tičejo državnih podjetij in državnega premoženja ter državnih prodaj (in tudi nakupov – recimo afera Patria).

Res je pa tudi to, da je celotna slovenska politika ena sama zgodba o grabljenju denarja, vse od osamosvojitve dalje ne glede na politično opcijo. Kot smo že enkrat zapisali, je privatizacija rak rana slovenske države, ki je pokazala, kako zelo nepravna je ta država, oziroma kako nizka je stopnja pravne države v Republiki Sloveniji.

Kar je pa najbolj žalostno. Razslojevanje prebivalstva je ravno zaradi nedelujoče pravne države v Republiki Sloveniji potekalo na popolnoma nepošten način. Ne glede na sposobnosti, kar bi bilo prav, ampak glede na koruptivne in klientelistične povezave in glede na to, koliko je nekdo nepošten. Nepoštenje in kriminal sta v tej državi zaradi pomanjkanja pravne države (p)ostala vrlina. Zelo veliko je ljudi, ki so obogateli na nepošten način z blagoslovom pogosto tudi skorumpiranih ali pa nesposobnih ali zaradi slabe zakonodaje hendikepiranih inštitucij pravne države.

Za konec bi bilo mogoče prav, da Andrej Vizjak pojasni celotno prodajo podjetja SIJ in zakaj država ni iztržila več s prodajo. Zakaj je bil SIJ prodan za zgolj 105 mio evrov, če bi po mnenju nekaterih država lahko zanj iztržila do 300 mio evrov? To je bistveno vprašanje pri tej aferi.

Dnevnik: Rusi za nakup Sija namesto 105 milijonov nakazali kar 175 milijonov evrov

24 ur: SIJ: Kam je izginilo 200 mio evrov?

Značke prispevka: afera sij, prodaja državnega premoženja