Dossier korupcija

četrtek, 12.januar.2012 - 06:10

Katera dva poslanca sta bila kontra – Ciril Pucko in ali je Pozitivna Slovenija sama sabotirala glasovanje o Zoranu Jankoviću?

V prvem krogu glasovanja o mandatarju je Janez Janša premagal Zorana Jankovića, saj Janković ni dobil podpore. Kako bo v drugem krogu. Bo tudi drugi krog glasovanja v znamenju dvoboja dveh titanov?

Nenavaden izid glasovanja, ki se je odvil v sredo, 11.1.2012, je sprožil vrsto pomislekov.

Znano je, da so stranke desnice (SDS, SLS, DLGV in NSI) v strahu, da bi kdo izmed njihovih poslancev podprl Zorana Jankovića pod krinko tajnega glasovanja, naročile svojim poslancem, naj ne glasujejo. Tako so preprečile scenarij, da bi se v njihovih vrstah znašli novi Cirili Puckoti. S tem manevrom so stranke desnice izvedle pritisk na poslance, naj spoštujejo voljo strankarskih vodstev. To je torej znano.

Znano je tudi to, da je 54 poslancev prejelo volilne lističe (glasovnice), od 54 prejetih glasovnic jih je glasovalo le 47 (toliko, da se je zagotovil kvorum, da bi bilo glasovanje veljavno).

44 poslancev nesojene koalicije (Pozitivna Slovenija, SD in Desus) je seveda glasovalo. Ostanejo trije poslanci od preostalih, ki so tudi glasovali.

Sedaj se pojavlja nekaj vprašanj.

Kdo so ti trije poslanci. Ali sta to poslanca manjšin Roberto Battelli in Laszlo Göncz, ali pa sta onadva poslanca, ki sta se glasovanja vzdržala v celoti in nista prejela niti glasovnic (oziroma sta prejela glasovnice, pa nista šla glasovat).

Sta Roberto Battelli in Laszlo Göncz glasovala, oziroma ali sta vzela glasovnici in ju potisnila v volilno skrinjico (sicer neizpolnjeni), ali pa sta vzela glasovnici in ju obdržala ali pa sploh nista vzela glasovnici in se tako v celoti vzdržala glasovanja, kot nenazadnje tudi večina desnih poslancev?

Če nista onadva, kdo so ti trije desni poslanci, ki pa so glasovali.

Glede na to, da stranke desnice svoje dejanje preprečitve glasovanja svojim poslancem želijo opravičiti s tem, da so želele zagotoviti transparentnost odločitev svojih poslancev (nekateri so se poslužili poceni izgovorov o tem, da so to storili, da dokažejo, da niso skorumpirani in tako operejo lastno ime, češ da so nekateri mediji špekulurali, da so nekatere poslance desnice podkupili), potem pa naj bodo transparentni in povejo, kdo na desnici je šel glasovat in kdo na desnici je prejel glasovnice.

Še enkrat. Za 44 poslancev je znano, da so prejeli glasovnice in glasovali.

Ni pa znano, kdo od preostalih 10 poslancev je še prejel glasovnice (razdeljenih je bilo 54 glasovnic) in kdo od teh desetih poslancev je dejansko šel glasovat, torej je potisnil glasovnico v volilno skrinjico. Ti so bili pa zgolj trije.

Znani so seveda še rezultati glasovanja 47 poslancev, ki so potisnili glasovnico v volilno skrinjico.

Od 47 glasovnic je bilo veljavnih zgolj 43. 42 poslancev je glasovalo za, 1 poslanec je glasoval proti, 4 glasovnice pa so bile neveljavne, torej najbrž neizpolnjene.

Če sta Battelli in Göncz glasovala, sta med dvema neveljavnima glasovnicama seveda njegovi, saj sta rekla, da ne bosta podprla Zorana Jankovića oziroma se bosta vzdržala glasovanja, ena glasovnica proti je verjetno od poslanca desnice, ki je glasoval.

2 neveljavni glasovnici pa sta od 44 poslancev nesojene koalicije (PS + Desus + SD).

Pojavlja se vprašanje, kdo od poslancev (katera dva poslanca) nesojene koalicije sta oddala neveljavno glasovnico.

Glede tega so zanimivi odzivi strank SD in Desus. Nekateri so namreč sumili, da bi lahko neveljavni glasovnici (ki veljata isto kot glas proti) bili oddani s strani Boruta Pahorja in Andreja Židana. V SD so te špekulacije zavrnili, saj so dodatno povedali, da je vsak poslanec SD-ja pokazal še vsaj dvema poslanskima kolegoma (iz SD), kako je glasoval, da bi se tako zaščitili pred očitki v primeru “čudnega” rezultata. Torej. SD po pričevanju poslancev SD ni tisti, ki je podal dve neveljavni glasovnici. Tudi v Desusu so rekli, da so vsi poslanci Desusa glasovali za Zorana Jankovića. Če govorijo v teh dveh strankah resnico, potem preostane le še to, da sta 2 poslanca Pozitivne Slovenije oddala neizpolnjeni glasovnici, torej nista glasovala za Jankovića.

Če je to res, se postavlja vprašanje, zakaj. Ali je morda Pozitivna Slovenija, vedoč, da po manevru desnice, ki je svojim poslancem zaukazala, naj ne glasujejo, vedela, da najbrž ne bo dobila dovolj glasov in se je zato odločila sabotirati to glasovanje, tudi zato, ker bi rezultat deloval nenavadno, sama pa bi želela sestaviti trdno vlado? Zato je izposlovala takšen izid in si kupila še dodatnih 14 dni časa za formiranje konkretne vlade.

Namreč. Sedaj ima predsednik države še 14 dni časa, da ponovno predlaga mandatarja. Danilo Türk je nekako namignil, da je pripravljen ponovno predlagati Zorana Jankovića (parlamentarne stranke desnice bi pa predlagale Janeza Janšo). O Zoranu Jankoviću bi se glasovalo prej kot o Janezu Janši, saj zakon predpisuje, da se o predlogu predsednika države glasuje prej kot o predlogu skupin (vsaj desetih poslancev).

Možno je torej, da je Pozitivna Slovenija sama sabotirala glasovanje in tako pridobila še 2 tedna za sestavljanje koalicije, kar je po svoje tudi pošteno. Priznati je namreč potrebno, da je imel Janković zelo neugoden termin sestavljanja koalicije med prazniki, ko ljudje manj resno jemljejo delovne obveznosti. Takrat pravih pogovorov praktično sploh ni bilo mogoče udejanjati. Pa še pogajanja so bila nekoliko nenavadna. Vse tisto, kar so se dogovorili pri Jankoviću, je namreč lista Virant prenašala Janezu Janši in tako je imel Janez Janša prednost pri tem, da “ponudi” Virantu nekaj več, ker je imel že znano ponudbo Jankovića. Morda želijo v Pozitivni Sloveniji v teh dveh tednih še enkrat izpeljati pogajanja in zagotoviti trdnejšo koalicijo, čeprav je pa res, da to ni nujno, saj je Zoran Janković po porazu povedal, da bo Pozitivna Slovenija konstruktivna opozicija in da bo vse tisto, kar je govorila o zavezništvu za reforme, upoštevala tudi kot opozicijska stranka. Janković je s temi besedami morda dal signal, da je vrgel puško v koruzo. No. To se bo še videlo, saj ga lahko Danilo Türk spet predlaga za mandatarja, če ne bo predlagal koga tretjega.

Še to. Drugo glasovanje o mandatarju je javno in ne več tajno.

Značke prispevka: sestavljanje vladne koalicije