Dossier korupcija

nedelja, 2.maj.2010 - 02:00

V Sloveniji ljudje najpogosteje naredijo samomor z obešenjem

Na Dossier korupcija že kakšne 3 dni razmišljamo o tematiki samomora in smo nameravali napisati še en prispevek na to tematiko. Ni vezano na kakšno novico. Gre preprosto za temo, ki nas zelo zanima in se nam dostikrat prikrade v misli. Naj opozorimo na našo temo na Dossier korupcija z naslovom Zanimivi primeri samomorov. Precej je zanimivo, da so se ravno nedolgo po tem, ko smo razmišljali o tem, da bi napisali članek o samomorih, pojavile kakšne 3 novice, kjer naj bi šlo za samomor.

Očitno postaja pojavnost samomorov sedaj spet nekoliko večja, verjetno zaradi letnega časa. Ponavadi so samomori najpogostejši v pomladnih mesecih, aprila, maja in junija, ko je stiska ljudi največja, morda tudi zato, ker se vse prebuja, sami pa zato čutijo večji razkorak med srečo drugih ljudi in svojo nesrečo, kar jih še bolj deprimira in so zato bolj nagnjeni k odvzemu lastnega življenja. 

No. V Sloveniji večina ljudi stori samomor z obešenjem.  

Zelo zanimive so informacije, na kakšen način moški in ženske v Sloveniji storijo samomor.

Na prvem mestu je pri obeh zadušitev, prvenstveno z obešenjem.

Če podamo podatke za leto 2006, ki so dostopni tudi na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije. V tem letu je po uradnih podatkih samomor storil 529 oseb. Mogoče še kakšna, kjer pa ni bilo jasno, ali gre za samomor ali zgolj nesrečo. Med samomorilci je bilo 415 moških in 114 žensk.

Zanimiv je podatek iz strani, da v svetu vsakih 40 minut nekdo stori uspešen samomor.

 Načini samomorov pri moških v Sloveniji in delež od vseh samomorov pri moških:

1. Zadušitev (predvsem z obešenjem) – 69,4 % delež

2. Samomor s strelnim orožjem – 12,3 %

3. Samomor z namerno zastrupitvijo s plini in hlapi – 6,3 %

Načini samomorov pri ženskah v Sloveniji in delež od vseh samomorov pri ženskah:

1. Zadušitev (predvsem z obešenjem) – 48,2 % delež

2. Samomor z utopitvijo – 13,2 %

3. Samomor z načrtno zastrupitvijo (z zdravili in podobno) – 11,4 %

4. Samomor s skokom z višine – 10,6 %

Podrobnejše informacije najdete tukaj.

Zanimivo je, da med pogostimi vzroki samomorov niso tako izpostavljeni samomori na železnicah, torej da se nekdo vrže pod vlak, prej druge oblike.

Obešenje je vsekakor na prvem mestu in je tradicionalna oblika storitve samomora na Slovenskem.

Slovenija je še vedno ena najbolj s samomori obremenjenih držav.

Sicer je žalostno, da v Sloveniji obstaja neka kultura nepisanja o samomorih. Informacije o samomorih so pogostokrat skrite v poročanjih policije na način, da so pogrešano osebo našli mrtvo, bodisi nekje v gozdu, v reki, v kakšnem stanovanju, in da na truplu ni bilo vidnih sledov poškodbe s strani druge osebe. Veliko tovrstnih primerov dejansko kaže na samomor.

Očitno je tematika samomorov v Sloveniji velika tudi zato, ker se o njih ne piše.

Obstaja politika negovorjenja o samomorih, saj se nekateri bojijo, da bi pisanje o samomorih lahko dalo povod določenim ljudem, da storijo samomor, ali pa idejo kako storiti samomor, zato naj se ne bi pisalo o samomorih, predvsem se govori o zaščiti otrok (to je že popolnoma zlizana fraza,ki nam osebno postaja že zelo moteča). Zaradi takšne miselnosti nekaterih pa pogostokrat tisti, ki se soočajo s samomorilnimi mislimi ne vedo, kaj storiti, ker se o tem ne piše, ker se to prikriva in ostanejo sami v svoji stiski, zato tudi prej storijo samomor.

Gre torej za dvorezen meč. Če se govori o samomorih, to lahko labilne osebe pripravi do storitve samomora, če se ne govori o samomorih, tisti, ki se soočijo z mislimi o storitvi samomora ostanejo sami, brez informacij, kako si pomagati in zato storijo samomor. Vse zavoljo neke kvazi skrbi za otroke.

Čeprav pa poročanje medijev lahko res daje zglede. Tako je zanimiv primer, ki je star že nekaj časa in so ga opisali v časopisu Dnevnik, ko je nek 26-letnik iz Celja storil samomor tako, da si je z nožem zarezal v vrat in prerezal vratno žilo, zaradi česar je umrl. Idejo je dobil pri poročanju medijev, ki so opisali samomor upokojenega rudarja, ki si je življenje odvzel na enak način. Rudar si je prerezal vratno veno in nato čez 20 minut umrl zaradi izgube krvi.

Slovenija sicer je družba, ki ustvarja pogoje za samomor. Problem Slovenije je v tem, da je izrazito egoistična in izključujoča družba, določene sredine so pa tudi zelo primitivne in nazadnjaške. Torej. Slovenija je družba, ki ustvarja pogoje za to, da se ljudje v stiski počutijo nemočne in rešitev vidijo v samomoru. To je žalostno in kaže na defekt slovenske družbe.

No, če se vrnemo na začetek.

Kar nekaj primerov samomorov ali domnevnih samomorov je zadnje čase prišlo na dan.

Samomor je storil odvetnik Michaela Jacksona (Jackson je tudi umrl na nenavaden način prejšnje poletje).

Policija je medije obvestila, da preklicuje iskanje pogrešanega Jožefa Bolčine, katerega truplo so našli v reki.

No, sami smo slišali še za en primer, ki ga zaradi trenutnega pomanjkanja informacij ne bomo omenjali.

Smo pa naknadno zasledili 2 zanimiva primera umora in poskusa umora in samomorov, ki sta si zelo podobna, zgodila pa sta se v Sloveniji in Hrvaški z dvotedenskim zamikom. Ne gre za tipični samomor, ampak bomo pa podali primera, čeprav ju nikakor ne gre povezovati s tematiko samomorov, saj so samomorilci pred tem želeli škodovati drugi osebi..

V Braslovčah je 64 letni oče streljal na 45 letnega sina, ki se je strelom izognil. Nato se je moški odpeljal z avtom in se v gozdu obesil.

Na Hrvaškem pa je 81 letni oče z dvema streloma v glavo umoril 45 letnega sina in nato nameril še v svojo glavo in sprožil sprožilec ter obležal mrtev.

No. Samomor, ki pa sodi v tipičen primer samomorov pa je primer samomora žene nekdanjega nemškega kanclerja Helmuta Kohla, ki je izjemno zanimiv, ravno pravšnji za našo temo na forumu (temo Zanimivi primeri samomorov). Hennelore Kohl, žena Helmuta Kohla je po zdravljenju s penicilinom namreč dobila hudo alergijo na svetlobo, zaradi katere jo je bolelo, če je nanjo padala dnevna svetloba. Zato se je pred svetlobo vedno skrivala v hiši. Zaradi tega je zelo trpela, postala osamljena in depresivna. To je bil razlog, da si je nato odvzela življenje.

Precej zanimiva je pa tudi epidemija samomorov iz leta 2007 v mestu Bridgend, kjer si je življenje odvzelo kar 17 najstnikov, ki so se družili tudi prek socialnega omrežja Bebo (nekaj v stilu Facebook-a). Najstniki so očitno posnemali eden drugega. Nato je policija naročila, da Bebo umakne strani, kjer so uporabniki objokovali mrtve obešence.

Značke prispevka: Samomori, samomorilnost