torek, 25.maj.2010 - 23:58
Papež Benedikt XVI je podal podporo arbitražnemu sporazumu. Slovenska katoliška cerkev oziroma njeno vodstvo želi papeževo podporo interpretirati popolnoma izkrivljeno in zanikati očitno
Novo slovensko katoliško cerkveno vodstvo, ki je znano predvsem po skrajno desni politični orientaciji, je, nič čudnega, podprlo desne stranke pri njihovem nasprotovanju arbitražnemu sporazumu. Takšno dejanje cerkve je popolnoma politično. Razlog je v tem, da stranke desnice po javnomenjskih anketah sodeč niso uspele prepričati niti lastnih pristašev glede nasprotovanja arbitražnemu sporazumu, zaradi česar se je v kampanjo vključilo trenutno skrajno desničarsko vodstvo katoliške cerkve, da bi mobiliziralo verni živelj v Sloveniji.
A menimo, da so se predstavniki katoliške cerkve na Slovenskem debelo zlagali, ko so rekli, da papež ne podpira arbitražnega sporazuma. S tem so želeli odvrniti vernike od mnenja papeža, ki je naklonjen arbitražnemu sporazumu, saj papež Benedikt XVI meni, da je dobro, da bosta dve državi sklenili sporazum, s katerim se bodo zmanjšale napetosti med Hrvaško in Slovenijo. Še več. Tako Hrvaška kot Slovenija sta katoliški državi. Hrvaška skoraj še bolj kot Slovenija. In zatorej papežu zagotovo ni v interesu delovati ne v prid eni ne drugi državi, ampak obe dojema kot svoji interesni državi in mu je zato arbitražni sporazum povšeči, saj predvideva neko pošteno reševanje spora med državama.
To, kar govori vodstvo slovenske katoliške cerkve, je po našem mnenju čista laž, izrečena v politične namene.
Sami verjamemo, da tudi veliko duhovnikov in predstavnikov katoliške cerkve meni, da je arbitražni sporazum dober, a očitno v katoliški cerkvi velja zgolj mnenje posvečenega vodstva, kot da je to mnenje celotne cerkve, to nas spominja na enoumje, znano iz komunizma, kjer je bilo poglavitno samo mnenje partijskega vodstva, drugi pa so mu sledili, če so se z njim strinjali ali ne.
Sami verjamemo, da veliko vernikov, katolikov, podpira arbitražni sporazum, saj ta predvideva pošteno reševanje spora.
To, kar počne trenutno, po našem mnenju zelo problematično vodstvo katoliške cerkve na Slovenskem, je pa čista predvolilna kampanje, do katere je sicer cerkev upravičena, vendar ni pa prav, da javnost zavaja z neresnicami in z izkrivljanjem mnenja vrhovnega cerkvenega poglavarja katoliške cerkve, papeža.
Papež nima nobenih konkretnih zadržkov zoper arbitražni sporazum, saj Vatikanu tako Slovenija kot Hrvaška veliko pomenita, zato je smešno interpretirati papeževe besede na tako politikantski način, kot je to storilo politično močno opredeljeno vodstvo slovenske cerkve.
Sami besedam predstavnikov slovenske katoliške cerkve ne verjamemo. Na žalost cerkev ni institucija, ki bi se izkazala za preveč iskreno, s sedanjim vodstvom pa še toliko manj, sploh pa z načinom govora, ko se celo besede papeža izkrivljajo na način, ki bi ustrezal njim, dasiravno papež nima nobenega razloga biti proti arbitražnemu sporazumu in je za sporazum, saj je za reševanje sporov med dvema pretežno katoliškima država.
Papež je torej naklonjen arbitražnemu sporazumu, kar je tudi povedal.
Delati interpretacije za politične namene, kot to počne trenutno vodstvo slovenske katoliške cerkve, je pa zelo neprimerno.
Dejansko ni zadržkov proti arbitražnemu sporazumu, ampak očitno nekateri pač v sebi menijo, da Slovenija ne bo dobila vsega piranskega zaliva in zato so mnenja, da je potrebno le tega izboriti skozi izseljevanje Hrvaške glede njenega vstopa v EU. S tem praktično sami potrjujejo dejstvo, kot da Slovenija ni upravičena do celotnega piranskega zaliva, saj kažejo svoj strah v povezavi z arbitražnim sporazumom.
Namreč. Dejstvo je, da arbitražni sporazum predvideva popolnoma enake pogoje tako za Slovenijo kot za Hrvaško, nobeni državi ne daje nobene prednosti.
Vodstvo katoliške cerkve na Slovenskem je pa pokazalo, da je v službi desnih političnih strank in popolnoma politično. Sicer ima do takšne očitne politične opredeljenosti vso pravico, vendar nima pa več verodostojnosti, sploh pa ne po takšni trivializiciji papeževih besed.
Arbitražni sporazum je poštena zadeva, ki bo določila neko pošteno rešitev. Ni nobenega razloga meniti drugače in nobene boljše alternative, razen če se slovenskim desničarskim strankam in katoliškemu vodstvu z Antonom Stresom na čelu ne zdi boljše, da se Hrvaško prisili k dogovoru skozi izsiljevanje ali celo vojno. Nekateri namreč vprašanje meje povezujejo praktično s slovensko osamosvojitveno vojno, kot da bi pozivali k oboroženem spopadu z Republiko Hrvaško z enostranko zasedbo spornih ozemelj, kar bi vodilo v konflikte.
Žalostno je, da se je vodstvo slovenske katoliške cerkve spustilo na tako nizko, politikantsko raven, verjamemo pa, da marsikdo znotraj cerkve ne deli mnenja trenutnega vodstva slovenske katoliške cerkve, pa tudi marsikakšen vernik ne deli tega mnenja.
Kar zadeva enostransko izjavo Hrvaške, ki jo nekateri problematizirajo, je pa to skrajno smešno. Enostranska izjava Hrvaške je hrvaški odgovor na enostransko izjavo Slovenije, ki jo je ta podala pred Hrvaško. Nobena od teh izjav, ne slovenska, ne hrvaška, pa nima kakšne posebne teže. Težo bodo imeli argumenti, ki bodo vodili v pravično določitev meje.
Zbor za Republiko je zagnal vik in krik, češ kaj novega so odkrili, ker očitno nimajo več nobenega argumenta in potem privlečejo na dan že znane stvari in hočejo iz njih narediti neko afero. To je bedno početje, nekaj v stilu sedanjega početja slovenske katoliške cerkve, ki je naravnost smešno, saj je tudi Hrvaška katoliška država in zato si papež nikakor ne bo dovolil zameriti se eni ali drugi državi in mu je zato arbitražni sporazum pri srcu, saj je mnenja, da bo pravično rešil spor med dvema večinsko katoliškima država.
O tem, kako nemoralno je izpadla katoliška cerkev z zadnjim dejanjem pa sploh ne mislimo izgubljati besed. Gre za sprenevedavo retoriko, značilno za pretežno desne politične stranke, čeprav je to značilnost tudi precej drugih Slovencev.
Mislimo, da ni pošteno, da se v celotno zgodbo vtika papeža in se interpetira njegovo podporo arbitražnemu sporazumu po svoje, samo zato, ker je pač vodstvo slovenske katoliške cerkve izrazito prodesno.
Če za konec povemo, kar smo že v enem prejšnjih prispevkov, da se nam je zdel obisk Jadranke Kosor, hrvaške premierke, Papežu Benediktu šestnajstem, zelo simpatično. Namreč. Kosorjeva je ob obisku nosila črno čipkasto ruto oziroma kopreno, ki je delovala uglajeno in obenem ponižno, skratka, zelo fino. S tem želimo še poudariti, da slovenska katoliška cerkev nikakor ne bi smela zavoljo dejstva, da je vodstvo slovenske katoliške cerkve politično izrazito prodesno, izkrivljati papeževe podpore arbitražnemu sporazumu.
Značke prispevka: arbitražni sporazum, mejni spor