sreda, 15.februar.2012 - 10:01
Angela Merkel, ki jo imajo mnogi za nesporno voditeljico EU, je skupaj z Evropsko komisijo dolgo časa nemo spremljala popolnoma neodgovorno vedenje posameznih članic EU in ljudi v njej. Z ukrepi je začela šele takrat, ko je EU globoko zabredla v dolžniške težave. Kolikšna je krivda Nemčije kot glavnega generatorja evropske rasti za to, da ni udejanjala večjega nadzora nad drugimi državami EU, in ali je EU institucionalno nesposobna nadzora zaradi prevelikega egoizma držav članic?
Vse evropske države prikazujejo zgolj Grčijo kot problem evropskega skupnega monetarnega področja EMU, evropske monetarne unije, in v to državo vlagajo izjemne količine denarja za rešitev Grčije.
Seveda pa evropski politiki (predvsem Jose Manuel Barroso, Angela Merkel in Nicholas Sarkozy) kratko malo javnost zavajajo, ko govorijo o Grčiji, saj dejansko s pomočjo Grčiji rešujejo evropske banke, predvsem lastne banke. Propad Grčije bi namreč močno prizadel njihove banke.
Evropske banke so močno obremenjene s slabimi krediti, veliko je grških, ki jih ne bodo mogle dobiti nazaj. Da bi se preprečil zlom evropskega bančnega sistema, ki je nastal zaradi neodgovornega dajanja posojil s strani bank, in prav tako neodgovornim posojilojemalcem, EU od večine držav terja, da zagotovi denar bankam nazaj prek pomoči Grčiji ali neposredne pomoči samim bankam.
Na žalost se dogaja, da morajo nič krivi ljudje plačevati za finančne malverzacije evropskih bank, evropskih podjetij in evropskih držav. To je seveda kriminalno. Evropsko unijo je lahko sram teh praktično kraj denarja, ki jih izvaja skozi različne sklade in različne akcijske načrte, da bi poplačala dolgove elit, ki so zavozili megalomanske vsote denarja. Seveda pa evropske države kot edinega krivca želijo prikazati zgolj Grčijo. Nihče pa se ni vprašal, kje so bili ves ta čas nadzorniki, ko se je posojalo ogromne količine denarja. Nikjer.
Podobno se dogaja v Republiki Sloveniji.
Banke v Republiki Sloveniji so neodgovorno posojale denar različnim skupinam, različnim podjetjem, iskreno je potrebno povedati, da se je to v največji meri dogajalo v času prejšnje Janševe oblasti, v času napihnjene konjunkture. Takrat je prišlo do ogromne zadolžitve različnih podjetij, takrat so se dogajale tudi številne malverzacije.
Ko je nastopila kriza, je mnogo podjetij propadlo, delavci so izgubili službe, revščina se je začela povečevati, pravna država ni delovala – bile so sicer številne policijske preiskave in akcije, a tožilstvo in sodstvo nista do konca sprocesirala nobene, niti ene same, kar zadeva gospodarski kriminal in nečednosti v gospodarstvu.
Slaba posojila bremenijo slovenske banke (po ocenah v znesku okoli 9,7 mrd €), zaradi česar so te na udaru, ker vedo, da posojenega denarja več ne bodo dobile nazaj. Zato banke pričakujejo dokapitalizacijo, predvsem tisto s strani države.
NLB banka je dolga leta bančno dejavnost izvajala zelo neodogovorno. Posojila je dajala po različnih neformalnih vzvodih in tako generirala številna slaba posojila, zaradi katerih jo je potrebno vedno znova dokapitalizirati. Vodstva banke so se kratko malo igrala z denarjem kot, da bi šlo za igro Monopoly ali Poker, ne pa za pravi denar.
Igra Monopoly je zelo prijetna za igranje, a le, če se ne igra s pravim denarjem, kjer ni realnega tveganja. Nekateri so se igrali Monopoly tudi s pravim denarjem in zapravili velike količine realnega denarja. V Sloveniji je bilo to že posebej mogoče, ker v Sloveniji nadzorne inštitucije ne delujejo. Imamo sicer sistem nazdora, ki pa ne funkcionira.
Ravno te zahteve po dokapitalizaciji, propadi podjetij, posledično povečanje socialnih primerov in tako tudi socialnih transferjev, je povzročilo potrebo države po sanaciji vsega tega, zato se je začela rapidno zadolževati tudi sama država.
Pahorjeva vlada je sicer želela narediti reforme (ki bodo še vedno potrebne in bodo tudi boleče), vendar brez uspeha, tedanja opozicija jih je minirala.
Zadeve so se začele zelo slabšati. Preprosto več ni moč kratkočasno sanirati težav, ker ni več denarja.
Imamo zadolženo državo, katere bonitetne ocene se zaradi slabega stanja v gospodarstvu in posledično javnih financah čedalje bolj nižajo in dražijo prihodnje dolgove države, pa tudi zasebnega sektorja, saj se bonitete znižujejo tudi slovenskim bankam, kar pomeni, da tudi banke najemajo denar po vse slabših pogojih, kar se prelije v slabše pogoje za podjetja pri najemu kreditov, imamo zadolžena podjetja in imamo z zdrahami zagrenjene ljudi. To lahko pripelje tudi do spirale propadanja države, ki je zelo vidna predvsem v Grčiji.
Gre torej za posledico izjemno neodgovornega dela elitnih skupin v državi, kateri so pri tem pomagali tudi bolj primitivni sloji ljudstva, ki so itak navadne ovce, katere živijo od različnih zdrah in “kruha ter iger”, pravega kritičnega razmišljanja pa je bolj malo.
Kaj pa kljub slabem stanju dela sedaj slovenska politika? Izpostavlja, tako sama kot tudi skozi precej tabloidne medije v državi, tudi resni mediji so na žalost postali zelo tabloidni, različne neumnosti in bedne incidente tipa incident, ki se je zgodil pri Cankarjevem domu in podobne cirkusantske dogodke. Vse to, da bi se pozornost preusmerila z veliko bolj težavnih tem. Da ne bo pomote. To počnejo tako stranke pozicije kot opozicije.
Ali bo Slovenija sposobna zavedati se resnosti položaja? To se bo še videlo. Namreč. Zelo veliko neodgovornih, celo kriminalnih ljudi je zaposlenih v visokih krogih gospodarstva, v politiki in v javnem sektorju.
Ponekod so koruptivne mreže zelo močne in onemogočajo pravno državo ter tako tudi delovanje po pravilih.
Zatorej za Slovenijo ni moč reči, ali se bo izkopala iz krize, razen če jo k temu ne prisili EU, ki pa ima že sama precej težav z verodostojnostjo.
Pritiski od zunaj sicer že prihajajo in bodo še večji. Zadnji od teh je akcijski načrt, ki ga je EU vsilila tudi Sloveniji.
Lahko rečemo, da bo Slovenija morala delovati po navodilih EU in bo njena politika poslej dosti manj suverena.
Ob takšni količini kriminalnih, pokvarjenih in nesposobnih ljudi, ki obstajajo v Sloveniji, je to morda edina rešitev za to državo, nadzorovati jo kot enega porednega mulca, ki brez nadzora počne same neumnosti. Slovenija je v tem pogledu zelo podobna Grčiji in to že kar nekaj časa.
Za konec pa je potrebno vedeti. Celotna Evropa trpi zato, ker so se nekateri vedli neodgovorno in živeli nad svojimi zmožnostmi, na kredit. Na žalost pa v veliki meri plačujejo za neodogovornost nekaterih tisti ljudje, ki so živeli bolj realno in bolj odgovorno. V evropskem prostoru je moč čutiti osnovno nepravičnost, ki ruši celoten sistem te večdržavne tvorbe.
Siol: Kranjec kritičen do bank pri upravljanju slabih naložb
Značke prispevka: dolžniška kriza