nedelja, 20.junij.2010 - 10:20
Katoliška cerkev je bila že med drugo svetovno vojno precej naklonjenih čustev do nacizma in nacistične Nemčije. O tem priča več dejanj. Danes je zaskrbljujoče, da z zlorabo cerkvenih obredov (tipa beatifikacija) cerkev še vedno želi rehabilitirati nacizem in fašizem. Še bolj zaskrbljujoče pa so besede nekaterih cerkvenih dostojanstvenikov, ki mejijo ali celo presegajo mejo totalitarizma, celo profašizma in so odraz hude nestrpnosti cerkve do določenih skupin prebivalstva in do vseh, ki imajo različno mnenje od cerkvenega. Cerkev dodatno kaže elemente želje po oblasti, kar je še posebej problematično.
Duhovniški Heil Hitler
Anton Stres je človek, ki pospešeno radikalizira slovensko cerkev in kot takšen je po našem mnenju zelo neprimerna recimo temu entiteta za Slovenijo. Njegove prirejene besede mnogokrat ne sovpadajo z njegovimi veliko tršimi stališči, ki jih je izkazoval že v preteklosti.
Nenazadnje je takšna celotna katoliška cerkev. Kot je znano, je tudi sedanji papež pred dvema letoma, ob nastopu svojega papeževanja, veliko bolj kazal svoj temnejši obraz, ki je dosti bolj nestrpen.
Sami smo na RTV Slovenija prebrali članek, začuda precej kritičen do katoliške cerkve (RTV Slovenija namreč slovi kot prodesničarski in prokatoliški medij), kjer so podali kritične poglede Hansa Künga, ki je analiziral, zakaj katoliška cerkev zadnja leta množično izgublja vernike, zakaj se ljudje množično oddaljujejo od cerkve. Pri članku smo nekako pogrešali analizo ene zelo očitne značilnost cerkve, to pa je nastopaštvo proti homoseksualnosti. Čudilo nas je, kako to, da nekdo tako temeljito analizira probleme katoliške cerkve, obenem pa ne omeni neke tako močno specifične značilnosti te cerkve. To je skoraj podobno, kot da bi nekdo pri analizi nacističnega tretjega rajha in njegovih napak spregledal recimo holokavst. S tega stališča nas je ta članek premalo zadovoljil, zato pa smo se sami podali tudi v obravnavo tega zamolčanega segmenta pri analizi napak katoliške cerkve in nepravilnost v njej. Sicer smo pa o drugih stvareh že pisali. Recimo o pranju denarja italijanske mafije s strani vatikanske banke ali o prešuštvih in pedofilskih škandalih, ki jih je katoliška cerkev polna.
Ena glavnih značilnosti katoliške cerkve je anahronizem, to pomeni popolno neskladanje verskih naukov z modernim časom. Cerkev je tako nazadanjaška in primitivna, da ni sposobna videti, da je sama postala popolnoma anahronistična, obenem se pa cerkveni dostojanstveniki (če si ta naziv sploh lahko zaslužijo glede na nizko raven intelektualnosti) sprenevedajo in lažejo sami sebi in drugim, da so drugi anahronistični.
Seveda to ni res. Anahronizem je tipična značilnost sedanje katoliške cerkve.
Katoliška cerkev lahko s svojimi primitivnimi nauki uspeva samo še v primitivnih sredinah tipa nekatere afriške ali južnoameriške države in primitivni predeli nekaterih evropskih držav (recimo do določene mere ruralna področja držav tipa Republika Slovenija, kjer je velika razlika med mentaliteto ruralcev in urbanih prebivalcev), zahodni svet pa čedalje bolj postaja imun na primitivizme, ki jih promovira katoliška cerkev. Primitivnih naukov katoliške cerkve pa seveda ni malo.
Sami vidimo precej hud problem na zahodu v tem, da evropske države sekularnosti ne izvajajo tudi nad drugimi religijami, ki so, vsaj nekatere, še toliko bolj primitivne od katoliške cerkve. Sedaj se to počasi spreminja, saj vse več držav prepoveduje tipične verske simbole nekaterih ver, recimo muslimanske burke. Sedaj so se tudi evropski politiki zavedli, da ne morejo omejevati samo ene religije, to je katoliške cerkve, ampak je to potrebno storiti z vsemi religijami.
No. Če se vrnemo k papežu.
Papež je na začetku svojega papeževanja med drugim povedal tudi to, da je potrebno človeštvo zaščititi pred homoseksualnostjo tako, kot je potrebno zaščititi svet pred uničevanjem tropskih deževnih gozdov. Rekel je, da je potrebno homoseksualce zatreti, da bi se človeštvo zaščitilo pred uničenjem. Gre za obtožbe, ki so v veliki meri totalitarne in profašistične. Izjavil jih je pa seveda papež. O tem si preberite tukaj.
Papeža krivijo za kar nekaj neprimernih vedenj in sicer za zavračanje kontracepcije tudi v državah, kjer je več kot tretjina prebivalstva okužena z virusom HIV (predvsem afriške države), prav tako ga obtožujejo pretirane naslonjenosti na trde politične strukture v Vatikanu, kar med drugim po našem mnenju prispeva tudi k vatikanskim poskusom rehabilitacije nacizma in fašizma. Eden zadnjih poskusov te rehabilitacije se je zgodil v Republiki Sloveniji, kjer je cerkev beatificirala človeka, ki je bil spoznan za krivega kolaboracionizma s fašisti in nacisti. Še več. Ta beatificirani človek naj bi bil neke vrste kurir med cerkvenimi dostojanstveniki na Slovenskem, ki so sodelovali s fašisti in nacisti in so ovajali ljudi, ki so se udeležili boja proti okupaciji Slovenije oziroma tedaj Jugoslavije, na podlagi teh ovajanj in seznamov so potem nacisti in fašisti delali čistke med nasprotniki okupatorjev s poboji, to je usmrtitvami. Takšni ljudje, kot je bil beatificirani Alojzij Grozde, bi v drugih časih izzveneli kot vojni zločinci oziroma podporniki vojnih zločincev, ob sedanjem odnosu cerkve do polpretekle zgodovine pa so se zadeve postavile na glavo.
In sicer. Cerkev želi doseči rehabilitacijo nacizma in fašizma na način, da želi postaviti totalitarne kolaborante na raven mučenikov. Kot priročno sredstvo za to uporablja tipične ideološke besede zoper komunizem, ker pač cerkev ve, da zahod komunizma ne podpira.
Sami vidimo veliko nevarnost, da bi cerkev prek čedalje bolj radikalnih vodstev (tudi v Sloveniji) začela močno zastrupljati miselnost ljudi in prek obvodov tipa govorjenje zoper komunizem, promovirati svojo primitivno politiko. Ustvarjajo torej nekaj navideznih sovražnikov, ki jih označujejo za heretike, brezbožneže (komunisti), človeške spake, ki jih je potrebno zatreti za ohranitev človeštva (homoseksualci), da bi promovirali svojo primitivno politiko.
To se dogaja tudi v Sloveniji pod sedanjim radikalnim vodstvom katoliške cerkve.
Zavedati se moramo, da komunizma več ni in ga verjetno najbrž tudi ne bo, vsaj srednjeročno gledano ne. Komunizem je ideologija, ki je več ali manj preživeta in lahko nastane še kdaj samo še na kakšnem pogorišču neke totalno propadle države ali po kakšni večji vojni, recimo tretji svetovni vojni, če do nje pride, sicer je pa zaenkrat manj verjetno, da bi komunizem še kdaj lahko obstal, čeprav vsaj jugoslovanski komunizem sploh ni bil slab in je bil na pol demokratičen.
Torej. Strah pred komunizmom je postal precej votel. Precej hujši problem pa lahko v svetu predstavljajo primitivne religije, vzpon katerih bi lahko povzročil primitivizacijo prebivalstva in uvedel nek cerkveni totalitarizem.
Sami smo mnenja, da bi morala politika, sploh slovenska politika, začeti preučevati vpliv cerkve na miselnost ljudi in po možnosti tudi ukrepati v primerih, da se zgodi, da bi cerkev začela med ljudstvom promovirati totalitarne in fašistične ideje kot to čedalje bolj počne skozi zlagano leporečje in skozi zavajanje vernikov.
Slovenija mora veliko več pozornosti posvetiti negovanju sekularnosti.
Sami po pravici povedano ob sedanjem razvoju nevarne miselnosti znotraj slovenske katoliške cerkve in znotraj nekaterih političnih strank, vidimo čedalje bolj upravičene razloge za strah.
Slovenija se je med leti 2004 in 2008, sploh pa po krizi, močno radikalizirala.
Niso radikalni postali samo katoliški verniki, ampak tudi drugi. Dejansko se sekularnost umika nekim primitivnim in populističnim obnašanjem, ki ga promovirajo novodobni cerkveni dostojanstveniki, ki so znani po skrajno radikalnih stališčih.
Sami se resnično sprašujemo, kateri profašist bo bil s strani Vatikana beatificiran v prihodnje. Ali bo katoliška cerkev beatificirala samo še sporne osebke?
Nam se zdi skrajno neresno, kako lahko Vatikan beatificira nekoga, ki je nosil papir, na katerem se je pozivalo k sestavljanju liste za odstrel upornikov, ki so se uprli tedanji fašistični in nacistični okupaciji. To je žalostno. Potemtakem bi lahko bil beatificiran tudi Adolf Hitler.
Čedalje bolj smo zaskrbljeni nad obnašanjem katoliške cerkve v Sloveniji in njenim negativnim vplivom na ljudstvo.
Če držijo podatki, da se čedalje več vernikov umika iz katoliške cerkve, potem je vsaj kanček upanja, da ljudje ne bodo podlegli čedalje večjemu primitivizmu, ki ga populistično promovira slovenska katoliška cerkev. Kajti če temu ni tako, potem bo Slovenija v miselnosti nazadovala še bolj kot je v zadnjih letih, kjer nastaja vzdušje značilno za obdobje pred drugo svetovno vojno v takratni Nemčiji.
Če se vrnemo k naslovu. Anton Stres govori o nekem anahronizmu nekaterih. Sami menimo, da je to lažnivo govorjenje. Anahronizem je značilen za samo cerkev, ki je obstala v svojem razvoju, ki je postala neka retardirana organizacija, ki se več ni sposobna razvijati, ampak zna samo še delovati na podlagi nekih totalno nazadnjaških idej, ki jih lahko resno jemljejo samo še nazadovali deli svetovne populacije.
Zadnje čase pa se cerkev čedalje bolj samoumešča s svojo miselnostjo v čas in prostor pred drugo svetovno vojno (v leta nekje od 1930 do 1940). Zato je anahronizem slovenske katoliške cerkve več kot očiten. Ravno zato je zelo smešno, če tako anahronistična organizacija kot je postala slovenska katoliška cerkev očita anahronizem drugim, ker si pač ni sposobna priznati, da ni krivda v drugih, ampak da je krivda v tem, da je katoliško cerkev povozil čas.
Še enkrat pa pravimo. Problem ni samo katoliška cerkev. Evropa bo morala več pozornosti posvetiti sekularnosti tudi pri drugih religijah. Nekatere imajo enako pogubne učinke na ljudi kot katoliška cerkev, če ne še hujše.
Sami se čedalje bolj bojimo, da se bo novodobni fašizem in totalitarizem začel graditi na religioznih temeljih, če države ne bodo religij odmaknile od svojega upravljanja.
Še ena stvar nas moti. Cerkev zelo rada napada druge, češ kako imajo nekaj proti cerkvi. Spet gre za laganje cerkve. Češ, tisti, ki so proti cerkvi, so komunisti ali ne vemo kaj, in imajo neko priučeno sovraštvo do cerkve. To je seveda velika laž.
Cerkev je nasprotnike producirala s svojim primitivnim in totalitarnim obnašanjem. Mnogi so v cerkvi začeli videti neko totalitarno organizacijo, ki ne deluje več v dobro ljudi, ampak povzroča škodo veliko ljudem. To cerkev želi trivializirati s tem, ko reče, da imajo vsi nasprotniki njenih idej nekaj proti njej.
Tu gre za isti način sprenevedanja kot pri cerkvenem očitanju anahronizma drugim. Dejstvo je, da je zelo veliko vernikov zapustilo cerkev zaradi njenih idej, pa nimajo čisto nič s komunizmom ali čemerkoli drugem, ampak preprosto ne podpirajo nobenih totalitarizmov, niti cerkvenega, ki obstaja in je močan.
Cerkev sama sebe slepi, namesto da bi videla lastne napake, ki so ogromne in postaja čedalje večja sramota za človeštvo v svojem nazadnjaštvu.
Namesto, da bi vzgajala pozitivne vrednote, vzgaja sovraštvo in se gre še vedno idealističnih bojev celo z ideologijami, ki jih praktično ni več, to je recimo komunizem. Išče sovražnike, da bi upravičila čedalje bolj usihajoče razloge za svoj obstoj.
Takšno upravičevanje z iskanjem sovražnikov je značilno predvsem za totalitarne režime.
Mislimo, da mora Evropa veliko več storiti za zaščito sekularnosti in se ne ukloniti zelo nevarnim vplivom cerkve.
Cerkev se zelo rada bori proti nekaterim ideologijam, recimo komunizmu, a ne zaveda se, da je sama čisto enaka. Razlike med cerkvijo in komunizmom so zelo majhne, če smo iskreni, pa sami nismo niti proti cerkvi niti proti komunizmu. Mogoče ravno zato vidimo to podobnost.
Določene stvari so dobre, določene pa skrajno zaskrbljujoče pri slovenski cerkvi in država Slovenija bo morala to organizacijo držati na povodcu, ne glede na to, kakšen bo njen odnos z Vatikanom.
Meja namreč mora biti postavljena. Slovenska katoliška cerkev, ki je, to je znano, vezana na stranke slovenske politične desnice, želi preseči to mejo in to je slabo za celotno državo. Cerkev v Sloveniji ima po našem mnenju preveč oblastnih pretenzij, kar je zelo nevarno.