četrtek, 14.februar.2013 - 07:51

Država Slovenija mora prodati 25,18 odstotni delež v podjetju Krka d.d., da lahko ta postane normalno podjetje.

Ko bo evropska trojka začela reševati problem Slovenije, bo najprej pogledala, koliko lahko iztrži s prodajo slovenskega državnega deleža v podjetjih. Takrat ji bo postalo jasno, da se lahko Slovenija reši akutnih problemov s prodajo državnega deleža v podjetju Krka d.d. Podjetje Krka pa se bo v zameno rešilo državnih okovov slovenske politike. Sami zatorej podpiramo dejstvo, da Slovenija proda 25,18 odstotni delež države (država + paradržavni skladi) v podjetju Krka d.d. Novo mesto.

Problem Slovenije je v tem, da slovenska politika povsod išče nacionalne interese. Zaradi nacionalnih interesov so bila mnoga podjetja talec politike, s katerimi se je ta gostila kot nek parazit. Državno vmešavanje v podjetja je mnogim podjetjem prineslo veliko škode, spet drugim je onemogočilo, da se razvijajo še hitreje, kot bi se lahko v primeru, da ne bi bila državna. Poglejmo samo primer NLB in videli bomo, kako zelo porazen je vpliv politike na NLB. Že zadnji primer Janka Medje, katerega naj bi po nekaterih informacijah na čelo problematične državne banke NLB sicer nastavila Državljanska lista, ena bolj razumnih političnih strank v državi, kaže na to, kako razsipno se država vede v primeru državnih podjetij.

Podoben problem obstaja tudi v podjetju Krka.

Država ima v podjetju Krka 25,18 odstotni državni delež (država plus paradržavni skladi). S tem deležem je Krka praktično državno podjetje.

Kot nam je znano, je želja Krkine uprave v tem, da se država čim manj vpleta v poslovanje Krke, da jo pusti delati. Dvomimo, da do tega lahko pride s tem, ko ima država četrtinski delež v podjetju Krka.

Dodatno je Slovenija sedaj v težavah, tudi v finančnih težavah. Slovenija potrebuje denar.

Čeprav sama ta denar ima. V Krkinem državnem deležu.

Moramo vedeti, da Krka ni podjetje, ki bi bilo takšne narave, da bi moralo biti delno državno. Slovenija je imela že eno podobno podjetje, katerega je tudi prodala. To je seveda Lek Ljubljana, ki še vedno obstaja in je čisto normalno podjetje.

Krka, tovarna zdravil, pa je ostala nek socialistični relikt iz preteklosti, katerega se slovenska politika na vso moč oklepa pod pretvezo nekega nacionalnega interesa, čeprav dejansko v Krki ni nobenega nacionalnega interesa, ampak le in samo le ekonomski.

Slovenija bo prej kot slej prišla v situacijo, ko bo pod taktirko evropske trojke morala iskati načine, kako se izviti iz krize, česar slovenska politika očitno ni sposobna storiti.

Slovenija ni brez denarja.

Eden od prvih virov, kako dobiti denar, je zagotovo odprodaja državnih deležev v slovenskih podjetjih.

In tu bo podjetje Krka igralo pomembno vlogo.

Slovenija lahko veliko svojih težav reši s prodajo Krkinega 25,18 odstotnega deleža, ali pa vsaj dela tega deleža.

Če bo Slovenija to storila, bo dobila velik priliv denarja.

Podjetje Krka bo obstajalo tudi po tem, ko bo država prodala svoj delež v podjetju. Ne bo šlo nikamor, zatorej takšno oklepanje podjetja Krka ni razumljivo.

Sicer so v Pozitivni Sloveniji napisali kar nekaj hvalospevov, s katerimi so opravičili ohranitev državnega deleža v podjetju Krka, ampak roko na srce. Političnim strankam se ne da verjeti, saj se jim gre zgolj za lastne interese, tako tudi Pozitivni Sloveniji.

V Pozitivni Sloveniji dajejo podjetju Krka nek poseben državni pomen, čeprav sami tega posebnega pomena ne vidimo. Gre za čisto običajno podjetje, ki pa je očitno obremenjeno s pretiranim državnim vplivom.

Recimo v Novem mestu imamo še eno podjetje, ki je prav tako veliko, zaposluje veliko ljudi, od njega je odvisno veliko drugih manjših podjetij, to je Revoz Novo mesto. Revoz je v 100 odstotni lasti Renaulta. Pa ima čisto enak pomen za Novo mesto kot Krka, nič manjšega.

Dejstvo je, da državni delež v podjetju ne pomeni nobene dodane vrednosti za podjetje, kvečjemu pomeni coklo v razvoju.

Sami pomembnost državnega deleža v Krki za samo podjetje Krka vidimo le v tem, da bi z državnim deležem lahko Krka lažje izsiljevala državo v dogovorih za ceno zdravil ali pa za uvrstitvijo njenih izdelkov na državno plačilno listo zdravil, s čemer bi Krka kot dobavitelj zdravil seveda imela koristi. Vendar to vse bi v končni fazi plačali ljudje s prispevki za zdravstveno zavarovanje, od katerih država plačuje denar za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke.

Če bo Slovenija še vedno imela težave pri svojih dolgovih, bo pač morala poseči tudi po državni srebrnini.

Takrat bo prodaja podjetja Krka d.d. postala realnost.

Za 25,18 odstotni delež bo Slovenija lahko iztržila veliko, glede na to, da je Krka uspešno podjetje.

Evropska trojka, ko bo šla reševat potapljajočo se in rapidno nazadujočo Slovenijo, katero je tatinska slovenska politika čisto uničila, pa bo verjetno rada pogledala na dejstvo, da Slovenija ima precejšenj delež sredstev založenih v podjetju Krka.

Prodaja državnega deleža v podjetju Krka d.d. bi imela dvojni pozitivni učinek. Podjetje Krka bi se znebilo državnega deleža in negativne etikete državnega podjetja (in če smo iskreni, Krki se pozna obremenjenost s politiko), Slovenija pa bi rešila svoj dolžniški položaj.

Edini problem Slovenije je v tem, da bi v njej še vedno ostala tatinska slovenska politika, ki bi verjetno še vedno uničevala to državo, kot jo je do sedaj in to zelo uspešno, tako zelo uspešno, da se je Slovenija znašla na robu propada.

Sami slovensko politiko sprašujemo, kdaj bo prodala Krko. Takrat ko bo (država) že tako propadla, da jo bo pripravljena prodati samo še za drobiž, kot se bo tako verjetno zgodilo z recimo Mercatorjem?

Predvsem Radovan Žerjav in Pozitivna Slovenija bi se morali malo zamisliti nad svojim uničujočim razmišljanjem glede podjetja Krka.

Prodaja državnega deleža v podjetju Krka d.d. bi namreč imela večkratne pozitivne učinke. Z negativnimi učinki svarijo samo tisti, ki zasledujejo kvazi nacionalni interes, ki pa nikakor ni upravičen. Nacionalni interes Slovenije je dejansko prodaja državnega deleža v podjetju Krka d.d. in ne njegova ohranitev.

Na koncu podajamo še nekaj člankov v zvezi z obravnavano tematiko:

Radio Krka: Država naj obdrži delež v Krki

Pozitivna Slovenija: Za družbo je škodljiva prodaja državne lastnine v uspešni Krki

Dnevnik: Žerjav za ohranitev državnega deleža v Krki

Finance: Tuji mediji: Evropska pomoč Sloveniji vse bolj verjetna

Finance: ‘Evropska pomoč Sloveniji je samo vprašanje časa’

Pozareport: Afera Medja-NLB. Šef uprave pisno joče zaposlenim, on pa v tujini igra golf

No related posts.


Značke prispevka:

Komentarji

 

  1. admin pravi:
    14.02.2013 ob 11:26

    Ker smo pikolovski, bomo podali še drobno pojasnilo.

    Evropska trojka ni čisto evropska. Čeprav se je udomačil naziv evropska trojka, ki ga uporabljamo tudi sami, pa je potrebno opozoriti na dejstvo, da trojko sestavljajo predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada.

    Mednarodni denarni sklad je torej neevropski del evropske trojke, saj gre za svetovno organizacijo.

    A vendarle lahko trojko aproksimativno še vedno imenujemo evropska trojka.

    Gre namreč za trojko, ki se ukvarja z evropskimi državami in je dejansko pretežno evropska. Skratka. Ni neka grozljiva napaka trojko imenovati za evropsko trojko, dasiravno nekateri mediji ravno zaradi omenjenega dejstva izpuščajo pridevnik evropska. Tudi nas dostikrat zamika, da bi to storili, vendar sami upoštevamo udomačenost izraza evropska trojka, prav tako pa je ta izraz bolj določljiv. Trojka je namreč lahko marsikaj.

    Sami bomo zatorej še vedno uporabljali naziv evropska trojka, pri čemer bomo vedno imeli v mislih dejstvo, da ni v celoti evropska.

    Dodatno je potrebno vedeti, da evropska trojka ponavadi išče rešitve v državah, ki prejmejo spet pretežno evropsko pomoč. Skratka. Države se morajo držati pogojev, ki jih narekuje trojka, da bi bile upravičene do pretežno evropske pomoči (pomoči iz posebnega evropskega sklada). Pomoč sicer primakne tudi MDS.

  2. admin pravi:
    15.02.2013 ob 00:10

    Krka d.d. Novo mesto ni edino podjetje, katerega bo v okviru ukrepov za izhod iz krize morala prodati Slovenija. Slovenija ima še kar nekaj podjetij, v katerih ima državne deleže, iz katerih se tudi namerava delno ali v celoti umakniti.

    Del takšnih podjetij so pred časom zelo grafično prikazali z logotipi v oddaji Odmevi na RTV Slovenija pred. Če podamo ta prikaz. Med naštetimi podjetji je seveda tudi podjetje Krka d.d., ki bi se lahko prodalo med prvimi po našem mnenju.

  3. admin pravi:
    15.02.2013 ob 00:50

    Vlada Republike Slovenije je državni delež v Krki, katerega ima, označila kot portfeljsko naložbo. Torej gre za naložbo, ki ni posebnega pomena za državo, da bi ta v njej ohranila kontrolni delež (to je vsaj 25 % delnic plus eno delnico – gre za tako imenovane pomembne naložbe) ali pa ohranila podjetje pretežno državno (50 odstotkov plus ena delnica – gre za tako imenovane strateške naložbe). Gre torej za delež, katerega bi država skozi čas prodala.

    Več o klasifikaciji državnih naložb s strani vlade si preberite v spodnji novici Ministrstva za finance.

    Ministrstvo za finance: Vlada sprejela Klasifikacijo naložb SDH

    Samo klasifikacijo naložb si preberite tukaj.

    V okviru klasifikacije je omenjena tudi Krka d.d. in sicer kot portfeljska naložba.

    O klasifikaciji naložb je spregovoril tudi novi državni sekretar na Ministrstvu za finance, ki dejansko opravlja funkcijo finančnega ministra, Andrej Šircelj.

  4. admin pravi:
    16.02.2013 ob 09:05

    To, kar počne Radovan Žerjav, gospodarski minister v odstopu, je politikantstvo brez primere. Zavzema se za ohranitev Krke v državni lasti, kar pojasnjuje s sentimentalno navezanostjo delavcev na njihovo lastno podjetje, obenem pa ga ne moti preveč, da bi se država umaknila iz državnega deleža v Gorenju, čeprav je zgodba enaka. Tudi Gorenjevi delavci, sploh tisti, ki so v podjetju zaposleni dalj časa, imajo sentimentalni pogled na svoje podjetje. Dodal je še, da tudi uprava podjetja Krka želi, da se državni delež v podjetju ohrani.

    Radovan Žerjav v tem primeru deluje več kot očitno politikantsko in tudi zelo nerazumno.

    Dejstvo, da ta gospodarski minister ne ve v popolnosti o čem govori in se pusti zavesti peščici ljudi, kot da ne bi znal misliti z lastno glavo. Upamo, da se Žerjav zaveda, da se je sama Krka že želela znebiti državnega deleža v lastniškem portfelju podjetja. Tega očitno gospodarski minister v odstopu ne ve. No, če bere te vrstice, je sedaj tudi to izvedel.

    RTV Slovenija: Pogovor z Radovanom Žerjavom o aktualnih zadevah v Republiki Sloveniji

  5. admin pravi:
    16.02.2013 ob 09:23

    Jože Colarič je že leta 2005 želel umik države iz podjetja Krka. Želel je, da država ponudi svoje delnice na londonski borzi.

    Še eno stvar bomo povedali. Leta 2005 je uprava podjetja Krka z Jožetom Colaričem na čelu že hotela umik države iz podjetja Krka.

    Predlog Jožeta Colariča in tedanje Krkine uprave je bil, da KAD in SOD (slovenska paradržavna sklada) ponudita tudi svoje delnice (takrat sta jih imela okoli 24 odstotkov) na londonsko borzo zainteresiranim vlagateljem.

    Skratka. Krka je želela, da se državni delež (vsaj delno) prenese na zasebne vlagatelje.

    Takrat so te želje in namere podjetja Krka zaustavili v SOD-u in KAD-u, kjer niso bili naklonjeni prodaji Krke.

    Res pa je, da leta 2005 Slovenija ni bila v tako slabi finančni situaciji kot je sedaj, leta 2013.

    Dejstvo je, da je uprava podjetja Krka že želela, da se državni delež podjetja Krka proda.

    Sicer ne vemo, če so sedaj spremenili to mnenje glede na izjave gospodarskega ministra Radovana Žerjava, za katere ne vemo, ali jim gre verjeti ali ne, vendar leta 2005 so bili za umik države iz podjetja Krka in uvrstitev državnih delnic podjetja Krka na londonsko borzo, kar se ni zgodilo zaradi nepripravljenosti države, da se odpove svojemu deležu v Krki.

    Toliko za informacijo, katero naj prebere vsaj gospodarski minister Radovan Žerjav in tako preneha govoriti o stvareh, katerih očitno ne pozna v celoti.

  6. admin pravi:
    22.02.2013 ob 09:19

    Dosje Krka. Kdo je kdo v podjetju Krka? (Trenutno najvplivnejše osebe v Krki označene krepko). Slike oseb v posebni mapi.

    Jože Colarič
    predsednik uprave in generalni direktor
    Jože Colarič je leta 2011 prejel 659.000 evrov bruto plače.

    Vinko Zupančič
    član uprave in direktor Oskrbe z izdelki
    Vinko Zupančič je leta 2011 prejel 379.000 evrov bruto plače.

    Aleš Rotar
    član uprave in direktor Razvoja in raziskav
    Aleš Rotar je leta 2011 prejel 521.000 evrov bruto plače.

    Zvezdana Bajc
    članica uprave in direktorica Sektorja za ekonomiko in informatiko
    Zvezdana Bajc je leta 2011 prejela 474.000 evrov bruto plače.

    Danica Novak Malnar
    članica uprave in delavska direktorica
    Danica Novak Malnar je leta 2011 prejela 152.000 evrov bruto plače.

    Borut Lekše
    namestnik generalnega direktorja in vodja Pravne službe

    Janez Poljanec
    namestnik generalnega direktorja

    Peter Miklavčič
    pomočnik generalnega direktorja

    Dušan Dular
    višji strokovni svetovalec generalnega direktorja

    Marko Lampret
    tehnični direktor

    Ljubica Mikša
    pomočnica generalnega direktorja za področje kakovosti

    Elizabeta Suhadolc
    direktorica Marketinga in direktorica programa Farmacevtika

    Alenka Jerman
    namestnica direktorice Marketinga in direktorice programa Farmacevtika

    Breda Barbič Žagar
    medicinska direktorica in direktorica strateškega marketinga

    Samo Komel
    direktor programa Izdelki brez recepta

    Jože Primc
    direktor programa Veterina

    Damjan Možina
    direktor Prodaje in direktor regije Vzhodna Evropa

    Tomaž Sever
    namestnik direktorja Prodaje in direktor regije
    Srednja Evropa

    Miran Bevec
    namestnik direktorja Prodaje za Rusko federacijo in direktor ključnega trga Ruska federacija

    Mojca Prah Klemenčič
    direktorica regije Slovenija in ključnega trga Slovenija

    Zdravko Čuk
    direktor regije Jugovzhodna Evropa

    Boštjan Korošec
    direktor regije Zahodna Evropa in čezmorska tržišča in ključnega trga Zahodna Evropa

    Hrvoje Hudiček
    direktor ključnega trga Hrvaška

    David Bratož
    direktor ključnega trga Poljska

    Suzana Kolenc
    direktorica Sektorja za nove izdelke

    Valetnina Zaletel Mišmaš
    direktorica Sektorja za proizvodnjo zdravil

    Andrej Bavdek
    direktor Sektorja za proizvodnjo učinkovin

    Brane Kastelec
    direktor Finančnega sektorja

    Mateja Vrečer
    direktorica Sektorja za upravljanje kakovosti

    Boris Dular
    direktor Kadrovskega sektorja

    Miran Kapš
    direktor Sektorja za informacijske tehnologije in telekomunikacije

    Elvira Medved
    vodja Službe za odnose z javnostmi

    Mihael Florjanič
    vodja Službe za industrijsko lastnino

    Andrej Škulj
    vodja Službe za varnost in zdravje pri delu

    Darja Colarič
    vodja Službe za družbeni standard

    Mira Rataj Siročić
    vodja Službe notranje revizije

  7. admin pravi:
    28.02.2013 ob 04:58

    Država ima posredno in neposredno v podjejtu Krka 24,86 (in očitno ne 25,18) odstotni delež (v javnosti se pojavljata oba podatka), 24.86 % in 25.18 %.

    Vlada je nekaterim naložbam v klasifikaciji podjetij spremenila status, med njimi tudi Krki, ki ni več portfeljska naložba.

    Vlada je poslej mnenja, da mora Krka v podjetju ohraniti 24,86 odstotni delež.

    RTV Slovenija: Krka, Dars, Luka Koper in Pošta Slovenije postali strateški

  8. admin pravi:
    27.03.2013 ob 18:25

    Slovenija mora prodati Krko

    Slovenija bo v sklopu ukrepov razdolževanja morala prodati nekaj državnih deležev v slovenskih podjetjih. Ta ukrep bi bil najbolj neboleč za navadne Slovence. Obstaja podjetje, v katerem ima država založenega precej denarja. To je podjetje Krka d.d. Novo mesto, v katerem ima država kar četrtinski delež.

    S prodajo deleža v podjetju Krka bi Slovenija pridobila precej kapitala za financiranje svoje potrošnje.

    Sami se zavzemamo za prodajo državnega deleža v podjetju Krka. Prvič zato, ker bi se Slovenija tako vsaj delno finančno opomogla, drugič pa zato, ker bi tako Krka postala normalno podjetje. Sedaj je Krka preveč podvržena različnim koruptivnim povezavam, ki se kažejo predvsem pri njeni kadrovski politiki. Očitno je podjetje Krka podvrženo državnim vplivom od zunaj, kar dela to podjetje za precej skorumpirano, predvsem na področju zaposlovanja, kjer pri kadrovski politiki ni sploh nobene profesionalnosti, ampak so bistvene zgolj zveze. Tudi cena njenih delnic je izrazito nevzpodbudna. Dodatno Krka ni podjetje, katerega dejavnost bi imela nek poseben državni pomen. Dodatno pa je tudi Krkina uprava v preteklosti že želela prodati državni delež v podjetju Krka in sicer tujcem na londonski borzi, pa se je vse izjalovilo, ker država ni želela prodati tega deleža.

    Trojka bo ravno Krko morala vzeti v poštev pri nujni odprodaji državnih deležev v slovenskih podjetjih.

    Preberite si naš članek.

    Dossier korupcija: Država Slovenija mora prodati 25,18 odstotni delež v podjetju Krka d.d., da lahko ta postane normalno podjetje.

  9. admin pravi:
    21.04.2013 ob 06:10

    JE SLOVENIJA KREDIBILNA DRŽAVA?

    Slovenija lahko dokaže, da misli resno s svojimi ukrepi

    Kot lakmusov papir, ki bo dokazal, da je Slovenija pripravljena izvesti določene ukrepe, bi morala biti prodaja njenega četrtinskega deleža v podjetju Krka d.d. Novo mesto.

    S to prodajo bi si Slovenija lahko zagotovila del potrebnega denarja in izboljšala sliko v svojih javnih financah.

    Torej. Slovenijo bi lahko ocenjevali po tem, ali bo prodala svoj četrtinski delež v podjetju Krka d.d.

    Če tega Slovenija ne bo storila, bo dokazala, da so besede njenih politikov prazne, nepodprte z dejanji.

    Torej. Ali bo Slovenija prodala podjetje Krka d.d. ali ne?

    Od odgovora na to vprašanje je odvisna tudi kredibilnost politikov te problematične države, ki žal drvi v propad predvsem zaradi lažnivih politikov.

Odgovorite