petek, 19.julij.2013 - 10:51
Jože Kapler bo te dni deležen pritiskov iz Ljubljane. Bo zdržal ali popustil?
Za začetek malo politične satire by Dossier korupcija.
Tamara Vonta Jožetu Kaplerju: »Jože Kapler, pazi kaj delaš. Če me ne boš poslušal, te bom razglasila za potencialnega ekstremista. Nataknila te bom na kol in dala na ogenj. Cvrl se boš. Janeza Janšo smo že zmleli. Hočeš, da še tebe? Do SDS-ovcev nimamo nobene milosti. Uničen boš.«
Jože Kapler: »O moj Bog, kaj naj naredim? Ko so mi Romi požgali trgovino, sem osivel, ko Tamara Vonta opravi z mano, pa bom še ostal brez las! Pokončali me bodo. Konec je z mano.«
Tamara Vonta Maji Dimitrovski: »Maja, imaš vse pripravljeno za razglasitev Jožeta Kaplerja za potencialnega ekstremista?«
Maja Dimitrovski Tamari Vonta: »Tamara, kol je že pripravljen. Samo povej in prižgem še ogenj, scvrli ga bomo. Smrt SDS-u, naj živi partija!«
Tamara Vonta, bivša voditeljica oddaje 24 ur na POP TV, bo postala nova direktorica Urada za narodnosti Republike Slovenije. Sicer je bila izvoljena za poslanko Pozitivne Slovenije in za časa, ko je bila poslanka, ustanovila kontroverzno parlamentarno komisijo za iskanje slovenskih ekstremistov, ki je ustvarila seznam 150 slovenskih državljanov, ki jih slovenska politika dojema kot potencialne ekstremiste, ki so sposobni kadarkoli storiti teroristično dejanje na področju Republike Slovenije. Po ustanovitvi komisije je bila tudi predsednica te komisije, a ob ustanovitvi vlade Alenke Bratušek je šla v njen kabinet kot državna sekretarka, ki naj bi vzpostavila komunikacijo s civilno družbo, vendar je bila pri tem zelo neuspešna, saj ji civilna družba ne zaupa.
Sicer Tamara Vonta slovi kot ena daleč nabolj radikalnih, celo ultraradikalnih levičark v Republiki Sloveniji, takoj za njeno dobro kolegico Majdo Potrata, ki zaseda slavno prvo mesto po ultralevičarskem radikalizmu v okviru uradne politike. V Sloveniji je pač nekaj politikov, ki jih lahko označimo za ultralevičarske radikalce, bodisi so to poslanci, bodisi direktorji kakšnih uradnih inštitucij, ti imajo precej močan vpliv predvsem v represivnih organih. Ravno ta razlog, da je z njo povezanih precej ultralevih radikalcev v slovenski politiki, dela parlamentarno komisijo za iskanje slovenskih ekstremistov nekoliko posebno, saj izpade, kot da so seznam slovenskih ekstremistov delali najbolj ekstremistični politiki v Republiki Sloveniji. To je posledica dejstva, da je v Sloveniji še zelo prisotna dediščina komunistične preteklosti, kjer nekateri želijo iskati državne sovražnike, predvsem tiste, ki so kritični do države. Totalitatarizem je v Sloveniji še precej živ, tako na levici kot na desnici. Tamara Vonta je recimo predstavnica levega totalitarizma oziroma levega političnega ekstremizma.
No. Tamara Vonta se bo trenutno lotila nove naloge. In sicer je njena naloga, da najde rešitev za Rome v Dobruški vasi.
Nekdanji župan občine Škocjan Anton Zupet je vseskozi zatrjeval, da v občini Škocjan ne živijo Romi, a ti so se v vedno večjem številu začeli priseljevati na področje v okolici Gospodarsko – tehnološkega centra Škocjan v Dobruški vasi. Zupet je za to krivil tudi nekatera podjetja (npr. CGP), ki so po določenih informacijah soodgovorna za naseljevanje Romov, da bi tako zniževala ceno okoliških parcel, da bi jih tako dobili na cenejši način.
Vendar Romi so znani po hitrem razmnoževanju in kar naenkrat je nelegalno romsko naselje pri Dobruški vasi postalo eno največjih na Dolenjskem.
Nestrpnost med Romi in okoliškim prebivalstvom je iz dneva v dan večja.
Eskalirala je že večkrat.
Recimo eden od dogodkov je, da so Romi Jožetu Kaplerju požgali njegovo trgovino Vsegrad v celoti (kakšno leto dni kasneje, ko je bila obnovljena, so jo želeli še enkrat, a neuspešno).
Po tem, ko so mu požgali celotno trgovino, katero je imel v solastništvu s še enim prebivalcem občine Škocjan, so čez nekaj časa Jožetu Kaplerju skoraj čez noč posiveli vsi lasje na glavi. Sicer nekoliko smešna informacija, a resnična. Dejansko je osivel čez noč.
Problem Romov v Dobruški vasi je postal spet pereč po tem, ko je občina Škocjan dobila potencialnega kupca za zemljišča, na katerih je predvidena še ne v celoti dokončana gospodarska cona v Dobruški vasi.
Neko avstrijsko podjetje je iskalo zemljišča na avtocesti Zagreb – Ljubljana (na pol poti) za postavitev novega podjetja, podružnice svojega podjetja. Kot najbolj primerna lokacija se je izkazala lokacija Gospodarsko – tehnološkega centra Škocjan v Dobruški vasi. Gre za zemljišča v lasti Kmetijske zadruge Krka, na katerih se nahaja tudi romsko naselje.
Tu je prišlo do problema konflikta interesov. Država bi se rada izognila novega problema iskanja lokacij za Rome, ki jih nihče noče v svoji bližini. Boji se novega Ambrusa, zato želi storiti vse, da Romi v Dobruški vasi ostanejo. V ta namen že pritiska na škocjanskega župana, da pusti dobruške Rome na miru in da bo občina prejemala denarna sredstva v zameno za to, da se Romov iz Dobruške vasi ne izseli. Tudi predsednik države Borut Pahor je že dal vedeti, da se zavzema za rešitev, da se romsko naselje Dobruška vas legalizira.
Po drugi strani krajani Dobruške vasi nočejo Romov pri sebi, saj jim ti delajo škodo s kriminalom, krajami in nasiljem ter z dejstvom, da se občina ne more razvijati zaradi obstoja Romov na področju Gospodarsko – tehnološkega centra Škocjan v Dobruški vasi.
Glede na dejstvo, da je Tamara Vonta ena daleč najbolj radikalnih levičarskih političark v Republiki Sloveniji in da je ustanoviteljica parlamentarne komisije za iskanje ekstremistov, se lahko zgodi, da bi na Jožeta Kaplerja država izvedla pritisk tudi na način, da bi ga namerno uvrstila na seznam slovenskih potencialnih ekstremistov in mu zabičala: »Če nas ne boste poslušali, vas bomo proglasili za ekstremiste, policija in sodstvo, ki sta pod našo komando (kar je res, saj so glavni v določenih represivnih organih prav tako del ultralevičarske radikalne struje v slovenski politiki – zaradi česar imamo v Sloveniji precej komunističen sistem represije), vas bosta zmlela. Sprejmite ponudbo Ljubljane, če nočete postati zgodovina. Slabše vam bo kot na Golem otoku. Uničili vas bomo.«.
Če smo iskreni. Tamara Vonta sodi med politike, ki so sposobni izrazite zlorabe represivnega sistema za doseganje lastnih ciljev, tudi skozi laži – gre za eno najbolj neverodostojnih političark na slovenski sceni. Ker je slovenski pravni sistem pod direktnim nadzorom levice (govorance o tem, da so neodvisni in da delujejo le na podlagi zakonov, so laž – saj ne morejo priznati, da so politično odvisni, ker bi prišli v nemilost EU), je možno, da se bo ultralevičarska radikalna struja v slovenski politiki lotila Jožeta Kaplerja z zlorabo sebi naklonjenih pravosodnih organov na radikalen, totalitaren način.
Če se pošalimo. Če so Kaplerju po tem, ko so mu Romi zažgali njegovo trgovino, posiveli vsi lasje, mu bodo po tem, ko Tamara Vonta opravi z njim, še odpadli vsi lasje. Če je prej postal sivko, bo sedaj še pleško.
V konkretnem primeru reševanja romske problematike v Dobruški vasi po vsej verjetnosti ne bo šlo za nek enakovreden dialog. Šlo bo za diktat Ljubljane občini Škocjan, morda tudi skozi politične grožnje.
Kako se bodo zadeve razpletle, ni znano, Jože Kapler ni ravno človek, ki bi se znal boriti. Je precej vodljiv, tako da ga bo Tamara Vonta pohrustala za malo malico.
Dolenjski list: Urad za narodnosti bo vodila Tamara Vonta; prednostna naloga Dobruška vas
Značke prispevka: Tamara Vonta
V občini Škocan so rekli, da niso nestrpni do Romov, kot jih nekateri želijo prikazati.
Povedali so, da prvi Romi, ki so prišli na območje Dorbuške gmajne (nelegalnega romskega naselja Dobruška vas) lahko ostanejo, vse nove Rome pa bo potrebno odseliti.
V občini Škocjan so zaskrbljeni nad dejstvom, da se je v njihovi bližini namnožilo tako veliko število Romov, da jih občina sama sploh ne more obvladovati. Pravijo, da je tako veliko romsko naselje kot je tisto pri Dobruški vasi preveč za tako majhno občino, kot je občina Škocjan.
Kaj vse so povedali na občini, si preberite spodaj:
Romska tematika v Občini Škocjan
Občina Škocjan že leta opozarja državne institucije, ki se pri svojem delu srečujejo z reševanjem romske tematike, da nima ustreznega prostora za ureditev bivalnega prostora za tako veliko število Romov, kot jih dejansko biva na Dobruški Gmajni, vendar
kakšne rešitve še vedno ni.
Glede na vprašanja, poslana z dopisom, državne sekretarke Tamare Vonta, smo odgovorili;
Romi živijo pretežno na zemljišču, katerega lastnik je Kmetijska zadruga Krka Novo mesto d.o.o.. V zadnjem obdobju so med KZ Krka in Občino Škocjan stekli pogovori o nadomestnem zemljišču za preselitev Romov. Tudi zemljišče, ki je in bo predmet usklajevanj
in dogovorov, je v lasti KZ Krka iz Novega mesta. Zemljišče na Dobruški gmajni, ki je poseljeno z Romi, namerava lastnik odprodati zainteresiranemu investitorju, zato so pripravljeni sodelovati pri razrešitvi situacije.
Občina Škocjan je vedno zagovarjala stališče, da tisti prvi Romi ostanejo, vse ostale se odseli, zato so vse obtožbe o nestrpnosti do romske populacije, katere občasno slišimo, popolnoma neutemeljene. Dejstvo pa je, da je število Romov na Dobruški Gmajni preraslo prostorske in druge okvire ter zmožnosti Občine Škocjan.
Dobruška Gmajna je, s Sklepom Vlade RS, opredeljena za izgradnjo Gospodarsko tehnološkega centra in od tega Občina Škocjan ne bo odstopila.
Korake socializacije bo mogoče izvajati izključno s sodelovanjem vseh institucij, katerih delo je povezano z Romi, ter finančnimi sredstvi državnega proračuna.
V nadaljevanju smo na Občini Škocjan pripravili posvet na temo reševanja Romske tematike. Posveta sta se udeležila državna sekretarka Tamara Vonta in mag. Stanko Baluh iz službe za narodnosti, poleg ostalih, je bil prisoten tudi direktor KZ Krka Novo mesto g. Jure Vončina.
Na posvetu smo zavzeli naslednja stališča:
– v kratkem času ne bomo preseljevali treh naseljenih hiš oz. družin, v nadaljevanju bomo, z dialogom, skušali priskrbeti nadomestna zemljišča.
– KZ Krka Novo mesto bo sodelovala v dialogu in aktivnostih, saj želijo zaščititi interes lastnika in zemljišče, katero je v lasti KZ Krka Novo mesto.
– v nadaljevanju se je oblikovala mediacijska skupina, katera bo izvajala aktivnosti v naselju z Romi ter sodelovala z Občino Škocjan in državnimi institucijami.
Martina Mavsar, OU Občine Škocjan
V intervjuju s Tamaro Vonta, ki je bil opravljen na RTV Slovenija, je Tamara Vonta odgovarjala tudi na vprašanja, ki so povezana s perečim problemom romskega naselja v Dobruški vasi.
Če smemo pripomniti, Tamara Vonta sploh ni vsebinsko odgovarjala na vprašanja, ampak so bili njeni odgovori vsebinsko popolnoma prazni in se pogosto niso dotikali samega vprašanja.
So pa bila vprašanja vsebinsko bolj izčrpna.
V enem izmed vprašanj je bilo povedano, da naj bi investitorji, ki so od Kmetijske zadruge Krka nameravali kupiti zemljišča za svoje podjetje, zaradi težav z romskim naseljem že odšli.
Izsek intervjuja RTV Slovenija:
Glede zaostrenih razmer s škocjanskimi Romi predsednik Civilne iniciative za reševanje romske problematike Silvo Mesojedec in direktor kmetijske zadruge Krka Jure Vončina pravita, da ni bil do sestanka na občini Škocjan in obiska romskega naselja ter načelnega dogovora o reševanju situacije z dialogom narejen noben nov korak. Zainteresirani investitorji naj bi odšli, prisoten je strah, da škocjanska občina ne bo realizirala načrta gradnje industrijske cone. S počasnim reševanjem stvari naj bi se odnosi samo še dodatno zaostrili. Kako to komentirate? Kaj je bilo narejenega do zadnjega obiska v Škocjanu? Kakšne nadaljnje konkretne korake načrtujete?
“Moja motivacija za ta vprašanja ni bila nikoli vprašljiva. V življenju sem vedno počela stvari, ki so me zanimale in do katerih sem čutila strast, odnos. Res je tudi, da me zanima veliko področij in da sem se vedno pripravljena učiti novih stvari in izpopolnjevati znanja, ki jih imam, ter nadgrajevati izkušnje, ki jih ni malo. Povezovanje motivacije izključno s plačilom je po mojem mnenju zmotno. V Uradu za narodnosti delajo izkušeni ljudje; tako bo tudi naprej. Novih zaposlitev pa zaradi znanih dejstev seveda ne more biti, zato bomo glede na obseg dela in naše cilje pač vsi dodatno obremenjeni.”
Poleg odgovora na vprašanje, ali res drži informacija, da naj bi investitorji odšli, nas je zanimalo tudi to, kaj nameravajo v občini Škocjan storiti v prihodnje?
Ali nameravajo opustiti dokončno izgradnjo Gospodarsko – tehnološkega centra Škocjan in na zemljiščih, na katerih so sedaj Romi, dovoliti legalizacijo romskega naselja?
To seveda pomeni, da bodo opustili načrte za izgradnjo Gospodarsko – tehnološkega centra Škocjan, kar bi lahko imelo posledice na nadaljnji gospodarski razvoj te občine, ki bi namesto gospodarsko dokaj razvite občine postala prostor, v katerem imajo glavno besedo Romi in vprašanja povezana z njimi
Če podamo še članek RTV Slovenija:
RTV Slovenija: Tamara Vonta: “Delo Urada za narodnosti je dobro znano in Romi dobro vedo, na koga in kam se morajo obrniti – tudi individualno.”