Dossier korupcija

sreda, 30.junij.2010 - 06:37

Pedofilski škandal tudi v Belgiji. Slovenske duhovnike zmerjajo s pedofili.

Katoliška cerkev je očitno prepojena s pedofilijo, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih državah sveta. Očitno so duhovniki nagnjeni k izkazovanju spolne sle na najbolj nenaraven in zavržen način, skozi spolne zlorabe otrok.

V množici pedofilskih škandalov, kjer so spolni prestopniki med katoliškimi duhovniki, ki jih očitno sploh ni malo, zlorabljali otroke, ki so jim zaupali, ker so jih verni starši zaupali v varstvo ali v učenje (verouk) katoliškim duhovnikom, je prišlo do novega pedofilskega škandala.

Tudi Belgija je začela preiskave pedofilskih dejanj spolnih prestopnikov znotraj katoliške cerkve. Belgijska policija je bila pri tem zelo temeljita, saj je v racijah zoper pohotne belgijske katoliške duhovnike pogledala vse, tudi kripte dveh grobov, saj so policisti preverili, ali morda katoliški duhovniki ne skrivajo pedofilskega materiala in dokazov o pedofilskem obnašanju v kriptah dveh katoliških kardinalov. Ali je policija kaj našla v kriptah, mediji niso poročali.

Papež se je postavil na stran duhovnikov, ki jih oblasti bremenijo pedofilije in močno okrcal Belgijo. Belgijski pravosodni minister pa je rekel, da katoliška cerkev pretirava in da je belgijska policija korektno ravnala z duhovniki, ki jih je pridržala zaradi suma pedofilije.

Pri katoliški cerkvi je še posebej zavrženo dejstvo, da katoliška cerkev tako promovira neke kvazimoralne nauke, ki so skorajda fašistoidni in ustvarja radikalne iztirjence, ki nato zastrupljajo celotno družbo s svojimi radikalnimi pogledi (žalostno je, da ima celo slovenski parlament takšne iztirjence, ki so sramota za slovensko demokracijo, ti so nekako skoncentrirani v stranki SDS), torej po eni strani cerkev moralizira o drugih ljudeh, ki ne izvajajo nič spornega in je njihovo delovanje popolnoma nesporno z vidika neogrožanja drugih ljudi, po drugi strani pa prikriva najbolj izprijene oblike obnašanja, zlorabo še neodraslih oseb, to je otrok, za zadovoljevanje spolne sle duhovnikov.

Zaradi čedalje več odkritih primerov pedofilije in spolnega prešuštvovanja v katoliški cerkvi, je le ta utrpela precej škode na svojem ugledu.

Kot je znano, je po burtalnih napadih na demokracijo, ko so neki, tudi s strani cerkve možgansko oprani osebki zganjali homofobijo nad istospolno usmerjenimi in pri tem šli celo tako daleč, da so ogrozili celo sodnico, ki je sodila agresivnim homofobom, ki so prejšnje leto brutalno pretepli gejevskega aktivista, prvak stranke SDS povedal, da se pojavljajo tudi dejanja sovraštva zoper cerkev.

Želja SDS-a je bila preusmeriti pozornost od kriminalnih dejanj storjenih zoper istospolno usmerjene osebe, za katere je znano, da jih stranka SDS zaničuje, ne glede na to, kaj govori v javnosti, da bi zadovoljila mednarodno skupnost.

SDS je stranka, ki je eden glavnih netilcev sovraštva do istospolno usmerjenih oseb, to pa zelo rada zavija v celofan nekih “spravnih” besed, ki pa so popolnoma neiskrene, glede na dejstvo, da po izreku takšnih besed ponavadi izkažejo še večjo mero nestrpnosti do istospolno usmerjenih oseb. Verjetno mislijo, da če rečejo nekaj v njihov prid, da zadovoljijo mednarodno skupnost, da ne bi v Bruslju rekli, da so v SDS-u čisti primitivci, da imajo potem pravico za nadaljnje napade zoper njih. Prav detestno je poslušati SDS-ovo sprenevedanje, ko v isti sami lažnivo govorijo o potrebi po spoštovanju istospolno usmrejenih oseb, ob drugih priložnostih pa trobezljajo o nenaravnosti in potrebi po zaščiti zoper takšno nenaravnost in nenormalnost. Dejstvo je, da se je SDS pokazala kot ena stranka polna laži in sprenevedanj (No, morda so nekateri tudi res drugačnih mnenj, kot njihovi bolj nazadnjaški strankarski kolegi, tudi vseh SDS-ovcev verjetno ne gre metati v isti koš s problematičnimi osebki znotraj te stranke, ki predstavljajo s svojimi naravnost bolestnimi pogledi na svet sramoto ne samo za stranko SDS, ampak za celotno državo.).

Sami smo se malo pozanimali, o kakšnih grafitih na katoliški cerkvi in kakšnih napadih na katoliško cerkev, je Janez Janša sploh govoril, ko je skorajda opravičeval homofobne napade na sodnico in gejevski lokal, ker smo za to takrat prvič slišali, saj očitno cerkev, niti kdo drug tega niso dali v javnost, sedaj se pa sprenevedajo, kako mediji o tem molčijo.

Po določenih informacijah naj bi nekateri osebki, ki jih je nestrpnosti po vsej verjetnosti posredno priučila sama katoliška cerkev, popisovali neko katoliško cerkev z napisi, kjer so očitali le tej in duhovnikom v njej pedofilijo. Kar zadeva napade na duhovnike, pa naj bi nekateri osebki duhovnikom kričali “Pedofili”. Ne gre namreč pozabiti, da je bilo tudi v Sloveniji nekaj primerov odkrite pedofilije med katoliškimi duhovniki, vprašanje pa je, koliko primerov pedofilije med katoliškimi duhovniki v Sloveniji je še zamolčanih, ker žrtve o tem niso spregovorile.

Cerkev in primitivne desničarske stranke so se oglasile zgolj zato, ker so bili določene oblike nasilja deležni tudi duhovniki, ki jih nekatere skupine posplošeno dojemajo kot pedofile in spolne iztirjence. Šele po teh dejanjih so v cerkvi zmogli toliko empatije, da uvidijo, da je problem napadanja homoseksualcev zelo sporen, pa četudi homoseksualnost ni sporna, ker gre za konsenzualno obnašanje dveh odraslih oseb z lastno izbiro, pri pedofiliji pa gre povečini za spolni napad na otroka. Če se to ne bi dogajalo, verjetno duhovniki in komisija za pravičnost pri katoliški cerkvi ne bi pokazali nobenega obžalovanja homofobnih napadov. Sami smo v to prepričani, saj se je slovenska katoliška cerkev ves čas vedla izrazito pokvarjeno in je skupaj z nekaterimi desnimi strankami netila sovraštvo do posameznih ljudi.

Belgijski primer odkrite pedofilije zagotovo ni edini in zagotovo še ni zadnji odkriti primer pedofilije znotraj katoliške cerkve. Dosti primerov verjetno še čaka na to, da se odkrijejo.

Lahko bi rekli, da se tej čedalje bolj sporni religiozni organizaciji vrača vse zlo, ki ga je počela nad ljudmi, bodisi s primitivnimi nauki, s katerimi je zastrupljala ljudstvo in to počne še vedno, vendar sedaj predvsem z ruralnim in intelektualno inferiornim življem, bodisi s konkretnimi dejanji (spolni napadi na otroke).

Seveda je potrebno obsoditi vse oblike nestrpnosti, tudi nestrpnost do duhovnikov, ki se jih zmerja s pedofili, vendar potrebno se je zavedati, da je cerkev s svojo zlobo in netenjem sovraštva in primitivnosti sama povzročila v veliki takšne odklone, sploh pri kakšnih primitivnih slojih prebivalstva, ki so skoncentrirani predvsem v desnih slovenskih strankah, torej cerkev je sama povzročila atmosfero sovraštva za razliko od kakšnih drugih populacij, ki pa same niso izvajale nobenega sovraštva do drugih, ampak so bile žrtev zgolj zaradi osebne okoliščine, ker so se drugi vtikali vanje zaradi njihove drugačnosti, to vtikanje pa je spodbujala ravno katoliška cerkev, katero je lahko pošteno sram, nad primitivizmom, ki ga ustvarila v družbi, primitivizmom, ki se skriva za “tradicionalnimi vrednotami”.

Vsekakor so napadi na duhovnike obsojanja vredni, ampak katoliška cerkev bi se lahko zamislila, da je takšne primitivce, nestrpneže in agresivce med ljudmi in med politiki (tudi nekaterimi poslanci državnega zbora, ki so sramota za slovenski parlament, pa so nekateri na zelo visokih pozicijah, kar je še bolj sramotno za to zakonodajno telo) v veliki meri ustvarila sama.

Kljub temu, da so tudi napadi na duhovnike obsojanja vredni, pa so dali vpogled duhovnikom, ki ga morda do tedaj niso imeli, kako je to, če je nekdo zatiran in zaničevan, cerkev pa je v mnogih primerih spodbujala zaničevanje in zatiranje drugih s produkcijo miselnih in ideološko zastrupljenih primitivcev, od katerih so nekateri prisotni celo v slovenski politiki.

Klerofobija je torej nesprejemljiva, čeprav ima zaledje v slabih dejanjih same cerkve (ki je tu aktivna žrtev), ki jih je ta počela proti drugim (širjenje nestrpnosti s strani cerkve, spolni napadi na otroke), ampak naj se cerkev zamisli nad fobijami, ki jih je sama ustvarila in to proti ljudem, ki sami drugim niso nič škodovali, ampak je bila njihova “napaka” zgolj v tem, da je cerkev njihovo osebno okoliščino označevala kot sporno (recimo temu pasivne žrtve – aktivna in pasivna žrtev je naša terminologija, ki smo jo ustvarili za potrebe tega članka). Fobijami, ki so zagrenile življenje mnogih ljudi. Cerkev bi se morala spremeniti in iti v stopnji razvoja po stopnici navzgor in ne navzdol.

Vsakršno nasilje je potrebno obsodbe. Tako do cerkve, kot cerkveno nasilje do drugih, ki ni majhno in ga ta v veliki meri udejanja tudi posredno s produkcijo ultraprimitivnih osebkov, ki nato škodujejo drugim, na žalost se je nekaj takšnih osebkov zasidralo celo v slovenskem parlamentu, kar je naravnost odvratno dejstvo.

Značke prispevka: homofobija, katoliška cerkev, klerofobija