Dossier korupcija

četrtek, 2.januar.2014 - 08:50

Kdo vse v Sloveniji živi pod steklenim zvoncem?

Slovenija od vstopa v EU dalje deluje kot mrhovina, na kateri se hranijo larve mesarskih muh

Slovenija se od vstopa države v Evropsko unijo sooča z resno krizo in rapidnim padanjem blaginje ter naraščanjem javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja.

Dnevnik: Slovenske javne finance v letu 2013: javni dolg 72 odstotkov BDP, javnofinančni primanjkljaj skoraj 15 odstotkov BDP ali največ v EU.

RTV Slovenija: Javni dolg že 72,5 odstotka BDP-ja

Vendar negativnih posledic krize ne občutijo vsi enako.

Nekateri v krizi plavajo zelo dobro, bodisi zaradi lastne uspešnosti, bodisi zaradi dobrega prikrivanja kaznivih dejanj s pomočjo nesposobnega in/ali skorumpiranega slovenskega sodstva (oziroma pravne države na splošno – ne gre nujno le za sodstvo).

Kot smo slišali pred kratkim, naj bi nekateri denar od kaznivih dejanj, predvsem s področja gospodarskega kriminala, prek različnih kanalov nalagali na bančne račune v Švici. V Sloveniji pa jim je glavni cilj ohraniti si dobro ime s pomočjo neučinkovitega slovenskega pravosodja. Nekateri so v tem tudi zelo uspešni.

Skratka. Denar od kaznivih dejanj (predvsem denar od propadov nekaterih slovenskih podjetij od slovenske osamosvojitve dalje), se kanalizira na skrite tuje bančne račune. Navzven za potrebe nadzornih inštitucij v Sloveniji ti ljudje izkazujejo manjšo premožnost, v zaledju v tujini pa imajo večje zaloge premoženja na tajnih bančnih računih – prevdvsem v Švici.

Slovenska policija in sodstvo, da bi ustvarila navidezni vtis učinkovitosti, procesirata zgolj redke primere znotraj Slovenije, medtem ko je večina denarja iz Slovenije že nepovratno odtekla, predvsem zaradi izjemne neučinkovitosti pravosodja.

Tudi če so kakšni ljudje v Sloveniji bili obsojeni, so njihove kazni bodisi nizke, bodisi alternativne, njihovo premoženje pa je v veliki meri nedotaknjeno, nekateri pa so se prek prikrivaškega sodstva (ki je nepravilnosti pometalo pod preprogo), predvsem v nekaterih perifernih krajih Slovenije uspešno izgonili odgovornosti za izčrpavanje podjetij in uživajo v nezakonito pridobljenem denarju, vendar kot smo že rekli, po kapljicah, da ne bi postali preveč na očeh, češ da imajo večji standard, kot bi si ga lahko pridobili z normalnim delom – dolgoročno pa so preskrbljeni prek tajnih bančnih računov, kamor so skanalizirali nezakonito pridobljen denar.

Seveda od slovenske policije in slovenskega pravosodja ni za pričakovati, da se bo to odkrilo. Za razliko od drugih sami v organih preiskave in pregona ne vidimo neke pretirane poštenosti in resne volje po odkrivanju nepravilnosti. Predstave za javnost, ki jih uprizarjajo, pa so itak kratkega diha v stilu “Tresla se je gora, rodila se je miš”.

Takšni kriminalni osebki, ki jih očitno ščiti tudi neučinkovit in skorumpiran sistem pravne države (predvsem v manjših mestih), kljub krizi živijo zelo dobro. Ustvarili so si nek steklen zvonec, ki jim omogoča lagodno življenje. Prav tako so se obvarovali pred kazensko odgovornostjo.

Pod steklenim zvoncem živijo tudi nekateri drugi ljudje, ki prav tako sestavljajo slovenski jet set.

Gre za ljudi, ki kljub krizi beležijo pozitivne trende poslovanja in rast.

To so:

Ivo Boscarol – vodilni svetovni proizvajalec ultralahkih letal, znan po želji, da se v Sloveniji uvede poseben davek za ljudi, ki nimajo otrok, češ da ti ljudje ne prispevajo k prihodnji rasti države, ampak namesto tega raje živijo luksuzno. Ivo Boscarol živi pod steklenim zvoncem.

Igor Akrapovič – proizvajalec »auspuhov« (izpušnih sistemov) za motorje – uspel je z nišnim produktom, znan pa je po izjavi, da so slovenski protestniki leni in nedelavni. Igor Akrapović živi pod steklenim zvoncem.

Jože Colarič – manager farmacevtskega podjetja Krka d.d., znan po vzdrževanju kaste snobov v Krki d.d. in izjavi, da več ne more prenašati nenehnega jamranja slovenskega življa in slovenskih medijev, kako slabo je stanje v Sloveniji. Jože Colarič s svojimi krkaši živi pod steklenim zvoncem.

Tudi ti ljudje torej živijo pod steklenim zvoncem.

Ivo Boscarol, Jože Colarič in Igor Akrapovič živijo pod steklenim zvoncem

Preprosto lahko rečemo, da obstaja kasta bodisi kriminalcev, bodisi drugače obogatelih ljudi, ki si je nagrabila toliko denarnih sredstev, da so si tako ustvarili neko lagodno življenje in jim kriza ne predstavlja resnega problema.

Še več. Takšni ljudje lahko v krizi še bolj kopičijo lastno premoženje, saj so propadajoča podjetja najcenejša in se jih zato da kupiti zelo poceni, čeprav imajo dejansko višjo vrednost v primeru pozitivnejših gospodarskih razmer.

Slovenija je predvsem od vstopa v Evropsko unijo zaradi izrazito negativnega političnega vodenja v času od 2004 dalje (najbolj nepremišljeno se je s Slovenijo upravljalo v času od 2004 – 2008, torej v času prve Janševe vlade, ki je s takratnim finančnim ministrom Andrejem Bajukom in gospodarskim ministrom Andrejem Vizjakom prinesla največjo škodo državi doslej, sledila ji je pa Pahorjeva vlada, ki je kljub poslabšanim kazalcem nadaljevala z razsipnostjo iz časa Janševe vlade – šlo je za zapozneli refleks, ki se je ustvaril v letih navidezne blaginje) in izčrpavanja slovenskih podjetij od osamosvojitve naprej, postala kot neka razpadajoča mrhovina, na kateri se hranijo larve mrhovinarskih insektov.

Kmalu bo v Sloveniji podoba takšna, da bo naokoli puščava, ostali bodo pa samo še stekleni zvonci, ali bolje povedano jajčeca in kokoni (bube), v katerih bodo živeli nekateri ljudje, ki se bodo razvili v debele mesarske muhe. Da jim ne bi delali krivice, pa bomo raje rekli, da se bodo Boscarol, Akrapović in Colarič razvili v metulje – npr. molje.

Na telesu propadajoče Slovenije se bodo razvile debele mesarske muhe

Evropska unija se je očitno izkazala za dobro gojišče mrčesa zavoljo propadanja njenih držav članic. Evropska unija je očitno daleč od tistih idealov, na katere so nekateri ljudje upali ob procesu včlanjevanja Slovenije v EU.

Žal je uničujoče posledice članstva v EU občutila tudi Slovenija, predvsem pa njeno ljudstvo.

Posledic pa ne čutijo le ljudje, ki živijo pod steklenim zvoncem in so kljub vsesplošnem propadanju države še vedno ohranili bogastvo, bodisi v svojih dobrih podjetjih, bodisi na tajnih računih v Švici (ali v kakšni drugi državi).