Dossier korupcija

petek, 10.januar.2014 - 08:34

Razkrit novinarski vir na policiji, ki je v javnost dajal podatke o preiskavi na domu ministra Romana Jakiča.

Obrambni minister Roman Jakič je zgrožen, da iz policije uhajajo podatki o preiskovalnih postopkih zoper njega. Policija je odkrila, da naj bi podatki uhajali iz Nacionalnega preiskovalnega urada. Zaposlenemu v tem uradu so že zasegli telefon in prenosni računalnik.

Roman Jakič je v nemilosti slovenske politične desnice predvsem zato, ker je imel pomembno vlogo pri projektu Stožice. Primer Stožice namreč politična desnica želi uporabiti za politični obračun z največjim tekemecem v Ljubljani, Zoranom Jankovićem. Podobno kot se je afera bulmastifi uporabljala za obračun s Katarino Kresal. Roman Jakič je bolj ali manj kolateralna škoda obračuna desnice z Zoranom Jankovićem.

Slovenski časopis Delo je objavil domnevno ime žvižgača, ki je novinarki časopisa Večer Damjani Žišt posredoval podatke o tem, kdaj se bo na domu Romana Jakiča odvijala policijska preiskava v povezavi z domnevnimi kaznivimi dejanji v zvezi z gradnjo stadiona Stožice.

Prisotnost novinarjem ob njegovem domu je ministra za obrambo Romana Jakiča tako razburila, da je podal kazensko ovadbo, na podlagi katere je želel odkriti, kdo v policiji medijem izdaja podatke o policijskih preiskavah.

Očitno je njegova kazenska ovadba obrodila sadove.

Policija naj bi namreč že izsledila svojega zaposlenega, ki je medijem razkrival vroče informacije o posameznih policijskih akcijah,

To naj bi bil Leon Keder, nekdanji tiskovni predstavnik Policijske uprave Kranj, ki je trenutno zaposlen na Nacionalne preiskovalnem uradu..

Policija je Kedru bojda že zaplenila tako mobitel kot tudi prenosni s ciljem najti dokaze o uhajanju informacij o policijskih akcijah.

Sicer je znano, da je novinarka Damjana Žišt povedala, da svojega vira ne bo izdala, dokler je živa. No, vir je sedaj znan.

To ni edini primer uhajanja informacij iz organov, ki preiskujejo kazniva dejanja.

Znano je namreč, da je bila svoj čas kaznovana tožilka (sicer pristašico stranke SDS), ki je novinarjem izdajala vsebino preiskave v odmevnem primeru bulmastifi. Znano je, da je SDS pred leti ravno na podlagi tega primera izvajala politično gonjo zoper Katarino Kresal.

Glede na takratno uhajanje informacij iz slovenskega tožilstva

Nekateri mediji so ogorčeni zaradi tega, ker je časopis Delo razkril vir, sami pa smo mnenja, da Delo ni naredilo ničesar narobe. Dejstvo je, da je povedalo ime osebe, katero je policija že identificirala kot najverjetnejši vir oziroma tistega, ki iz policije pošilja informacije o preiskavah medijem. Ker je bil vir itak že razkrit, ni Delo storilo čisto nič narobe, če ga je izdalo.

Vse te informacije postavljajo vprašanje, ali je kader na slovenski policiji, ki je prikrito ali odkrito povezan z določenimi političnimi strankami (določeno politično stranko) sploh primeren za opravljanje bodisi policijskega bodisi tožilskega dela.

Namreč. Zanimivo je, da iz policije ali tožilstva vedno uhajajo podatki, ki bremenijo leve politike.

Človek dobi občutek, kot da je smisel nekaterih policistov in tožilcev zgolj zbiranje informacij o določenih političnih osebah in dajanje le teh v javnost, da bi se lahko umazalo politične nasprotnike.

Na ta način je prišlo do politizacije policije in tožilstva.

Kot stvari kažejo, to politizacijo udejanjajo nekatere stranke na desnici, saj so žrtve uhajanj informacij o predkazenskih postopkih iz policije in tožilstva skoraj izključno posamezniki iz leve politične opcije.

Morda je pa takšno uhajanje informacij tudi posledica izrazito počasnega in slabega dela slovenskih sodišč. Policisti se namreč dobro zavedajo, da so slovenska sodišča pri svojem delu tako počasna, da primeri čisto razvodenijo, preden pridejo na sodišče, zato raje dajo kakšne primere v medije, da mediji in slovenska javnost delno opravijo delo razsodnikov, če so slovenski sodniki prepočasni. Morda na ta način tudi opozarjajo nase, da nekaj počnejo, saj neverjetna počasnost slovenskih sodišča daje občutek, kot da pravna država v Sloveniji stoji na mestu, da nihče od policije, prek tožilcev do sodnikov praktično nič ne dela.

Čeprav je dejansko nenavadno, da uhajajo zgolj informacije o ljudeh iz politične levice, ali pa je to samo privid – občutek – saj morda desne politične stranke bolj vneto izkoristijo informacije, ki jih iz policije, tožilstva in sodstva javnosti predočijo tam zaposlena globoka grla.

Sicer je res tudi to, da če ne bi uhajala nobena informacija iz policije ali tožilstva, potem javnost ne bi ničesar vedela, saj dokler primer pride v javno obravnavo na sodišče, postane že skoraj zgodovinski in obsolenten. Medijem pač niso zanimive informacije, ki so se zgodile v preteklosti, ampak se nadejajo svežih informacij.

A kljub temu se ponekod dogajajo tudi zlorabe, ko je razlog uhajanja informacij prvenstveno želja po obračunu s političnimi nasprotniki. To se je lepo pokazalo v primeru bulmastifi, kjer je desnica s pomočjo globokih grl v tožilstvu obračunavala s tedanjo notranjo ministrico Katarino Kresal. Primer smo sami temeljito obravnavali – a so sedaj te stvari spravljene, kot večina naših člankov, in niso več dostopne javnosti. Je pa primer bulmastifi najbolj očiten primer politične zlorabe organoiv pregona, zato smo ga omenili.

Skratka. Tu gre za dve stvari.

V določenih primerih gre za očitno politično zlorabo podatkov, zbranih v predkazenskih postopkih s ciljem političnega obračuna z nasprotniki (to je počela predvsem ena politična stranka, ki je po takšnem načinu delovanja zelo znana). Tu gre za stvari, ki so zelo podle in jh počnejo policisti ali tožilci, ki so povezani s kakšno politično stranko.

Povečini pa gre v primerih uhajanja informacij za željo policije, da se potrdi njeno delo.

Policija se zaradi izrazite počasnosti sodnih postopkov v Sloveniji počuti skrajno utesnjeno in nezadovoljeno, češ, njihovo delo sploh ni vidno, kot da ne delajo nič, kot da so sami sebi namen.

Skozi medijsko poročanje pa policisti dobijo določeno afirmacijo v smislu; »Glejte. Tukaj smo, delamo.«

Kaj je razlog v zadnjem primeru uhajanja informacij, pa bi bilo najbolj enostavno odkriti tako, da se ugotovijo politične preference novinarskega vira Damjane Žišt.

Če je ta novinarski vir, kriminalisti na NPU, pristaš točno določene politične stranke, ve se katere, ni nobenega dvoma več, za kaj gre v konkretnem primeru (za politični obračun, pa ne toliko obračun z Romanom Jakičem, ki je precej nepomembna politična figura, ampak z Zoranom Jankovićem – ve se namreč, da nekateri želijo primer Stožice uporabiti za obračun z Zoranom Jankovićem – zanje bi bilo super, da postane ta primer medijsko odmeven tako kot je bil svoj čas primer bulmastifi). Če pa ni pristaš te stranke, pa so možne tudi druge razlage. Potrebno je vedeti, kdaj je bil ta novinarski vir zaposlen na NPU (ali že prej ali v času notranjega ministra Vinka Gorenaka – oziroma na podlagi kakšnih referenc – dejstvo je namreč, da je Stanislav Veniger bil imenovan v času desne oblasti, a je ostal še vedno generalni direktor policije – tako da čas, ko je bil notranji minister Vinko Gorenak, ni zadostna referenca pri ugotavljanju politične pripadnosti omenjenega novinarskega vira).

Kar zadeva ministra Jakiča, on ne predstavlja pomembnejše politične figure (vsaj zaenkrat še ne). Napadi nanj so povezani predvsem z željo politično obračunati z Zoranom Jankovićem. Jakič je namreč igral eno najpomembnejših vlog pri gradnji kompleksa Stožice (je bil eden glavnih operativcev v projektu), zato ne preseneča, da je ena glavnih tarč v tem primeru, katerega ozadje pa je želja nekaterih politikov z desnice po sklatitvi Zorana Jankovića z mesta župana Ljubljane (lokalne volitve se namreč bližajo). Roman Jakič je torej deležen napadov zgolj posredno, zaradi Zorana Jankovića. Je neke vrste kolateralna škoda. Zgolj zato se ga napada, ne zgolj skozi očitke o Stožicah, temveč tudi z očitki o njegovi vlogi v osamosvojitveni vojni (stara praksa SDS-a je, da želi očrniti nekatere ljudi tako, da se zbudi dvom o tem, ali so bili ti ljudje za osamosvojitev Sovenije ali ne – Roman Jakič je še eden v nizu ljudi, ki jim SDS očita nedržavnotvorno ravnanje v času slovenskega osamosvajanja.).

Pozareport: Afera Jakič – huda sramota Dela. Razkrili so domnevni vir novinarke Večera!
Delo: Novinarki je zaupne podatke prišepnil kriminalist