četrtek, 16.januar.2014 - 06:28

Mussomeli daje vtis projanševega ambasadorja. Lahko bi ga preimenovali v Joseph Adamo SDSeli (esdeseli).

Joseph Adamo Mussomeli bi na mestu generalnega sekretarja OZN najraje videl Boruta Pahorja, a je ta že zaseden, saj je slovenski predsednik.

Mussomeli in Pahor

 

Joseph Adamo Mussomeli je očitno zelo zameril Janezu Stanovniku njegove kritične besede, namenjene njemu, ko je ta med drugim rekel, da si je Mussomeli vzel pravico oblikovati fantomsko koalicijo v Sloveniji.

Stanovnik je to povedal po tem, ko se je ameriški veleposlanik želel aktivno vplesti v oblikovanje nove vladne koalicije po zadnjih parlamentarnih volitvah.

Razlog za ameriško vpletanje je bilo v želji zahodnih držav, da se Zoranu Jankoviću, ki je bil za zahod bolj kot ne neznanka, prepreči ustanoviti vlado, kar je zahodnim diplomatskim krogom tudi uspelo.

Takrat je tudi tedanji predsednik Slovenije Danilo Türk kritiziral vpletanje Mussomeli-ja v notranje zadeve Slovenije.

Očitno od tod izvira zamera Mussomelija tudi do Danila Türka.

Mussomeli pravi, da bi Slovenija bila primerna država, iz katere bi lahko prišel novi kandidat za generalnega sekretarja OZN, Danila Türka pa je označil za neprimernega kandidata, ker se je zameril slovenski desnici z nekaterimi izjavami (natančneje, povojne poboje je, ko so ga povprašali o tem, ali se bo šel poklonit žrtvam povojnih pobojev v Barbara Rovu pri Hudi jami, označil za drugorazredno temo, saj je bil o tem povprašan ravno na osmi marec, dan žena, ko se je želel posvetiti temu prazniku. Izjava Danila Türka je bila res malce neposrečena, ampak ne tako zelo pretresljiva, kot so jo pokazali na slovenski desnici).

Mussomeli ima razloge za zamero do Danila Türka, tako da ne preseneča njegova averzija do Danila Türka.

Mussomeli je predlagal, da bi se moral za generalnega sekretarja potegovati nekdo, ki je bolj sprejemljiv za celotno slovensko javnost.

To je po svoje neumno razmišljanje Mussomelija.

Türk bo predstavljal celoten svet v OZN-u, ne pa slovenskega ljudstva.

Sicer pa. V Sloveniji ni praktično ene same osebe, ki bi lahko zadovoljila kriterije Mussomeli-ja. Oziroma je samo ena, pa še ta je zasedena, saj je na položaju predsednika države. To je bolj kot ne za vse sprejemljivi politik Borut Pahor (bolj kot ne je povedano zato, ker slovenske levice ne navdušuje najbolj dejstvo, da ima Pahor dobre odnose z Janšo).

Skratka. Ni možnosti, da bi bil kandidat za generalnega sekretarja sprejemljiv za vse.

Slovenska desnica (sploh SDS) se s svojim sovražnim odnosom do levice politično odtujuje od drugih strank. Čeprav na veliko govori o neki spravi, je sama glavna cokla spravi slovenskega naroda. Zato je vse, kar ima zvezo s stranko SDS že a priori nesprejemljivo za večino. To bi moralo biti Mussomeli-ju jasno, pa mu očitno ni.

Ker ima politične izkušnje, je Danilo Türk od ljudi, ki niso zasedeni, najboljši možen izbor za generalnega sekretarja OZN. Človek je prijazen, šolan, ima izkušnje, deluje kot dober človek. Nenazadnje je bil svoj čas prek vpliva svojega brata Vitoslava, sicer vidnega člana SDS, povezan tudi s stranko SDS, a se je potem podal na politično levico (primer družine Türk je specifičen, saj je eden od bratov zvesti kader SDS-a, drugi, Danilo, pa je bolj nagnjen k politični levici, čeprav so ga po tem, ko je prišel iz službe v OZN najprej angažirali na v SDS-u, kot smo že rekli, po zaslugi Türkovega brata Vitoslava).

Vsa ta dejstva na stran, pa je Danilo Türk dejansko eden najboljših kandidatov iz Slovenije, glede na izkušnje celo najboljši. To, da je v nemilosti stranke SDS, pa mu lahko štejemo celo v plus oziroma se mu ne bi smelo šteti v minus. SDS itak sovraži čisto vse drugače misleče, tako da je mnenje te stranke čisto nepomembno. Ta stranka namreč ne premore nobene politične širine in je proti vsem, ki niso za njo ali so se ji kakorkoli zamerili – razlogi za zamero pa so lahko minorni.

Edino Mussomeli-ju je mnenje SDS-a pomembno, kot da bi mu bila ta stranka še posebej pri srcu.

Mussomeli se je sicer v svojih komentarjih žaljivo obregnil tudi ob slovensko politično levico in pihal na dušo slovenski desnici, ko je izjavil, da sedanja oblast le nadaljuje dobro začrtano pot prejšnje, Janševe vlade in da si na začetku ni predstavljal, da bo Alenka Bratušek zadovoljivo opravljala svoje delo. Če vemo, da je diplomatski jezik poseben, se to lahko razume kot da je rekel, da je mislil, da je Alenka Bratušek neumna, pa se je zmotil.

Na lep način je Mussomeli podal eno izrazito žalitev leve politične opcije.

Pri Mussomeliju je močno vidno odkrito koketiranje s slovensko desnico in zamera slovenski levici. Očitno ga moti, da ima slovenska levica bolj kot ne pozitivno mnenje o nekdanji SFRJ oziroma socialistični ureditvi. Mussomeli je pred kratkim zameril tudi novim strankam, da so preveč naklonjene prejšnji državi (SFRJ). Verjetno je imel v mislih predvsem stranko Solidarnost zaradi rdeče zvezde v njihovi strankarski simboliki, rdeče zveze, ki spominja na SFRJ.

Mussomeli tako zelo odkrito promovira slovensko desnico, da bi ga lahko preimenovali kar v Joseph Adamo SDSeli (esdeseli).

Glede na izjave Josepha Adama Mussomeli-ja lahko pričakujemo, da bo Barack Obama obveščen o neprimernosti kandidata Slovenije za generalnega sekretarja OZN, čeprav je Danilo Türk čisto primeren kandidat.

Türku nič ne manjka za mesto generalnega sekretarja OZN. Še več. Ima celo neko milino, ki jo ima večina sekretarjev OZN. To, da ga pa ne mara SDS, pa dejansko ni pomembno. Mnenje tako sovražne stranke, kot je SDS, je nepomembno. Toliko zlobe in pokvarjenosti ter skoraj totalitarne sovražnosti, kot jo premore ta stranka (vsaj nekateri v njej), je namreč zelo težko prekositi. Prav grozljivo je, koliko sovraštva premore stranka SDS, zato je tako zelo nepriljubljena v Sloveniji (razen pri omejenem številu njenih pristašev).

Če bi se Mussomeli seznanil, kdo vse je bil na tapeti SDS-a in na kako brutalen način so se v SDS-u lotevali vseh teh ljudi, ki se jih je načrtno blatilo in spodkopavalo njihov ugled in celo njihov uspeh, bi lahko uvidel, da je stranka SDS stranka, katere mnenja ni smiselno upoštevati.

Mussomeli naj se zamisli nad seboj in svojim političnim angažmajem v Sloveniji. Njegovo delovanje v državi je popolnoma napačno in škodljivo. In predvsem zelo enostransko.

To se kaže tudi v njegovem dojemanju Danila Türka na podlagi par nepomembnih stvari in izjav.

Danilo Türk je človek, ki je znan v OZN-u, saj je tam že bil. Bi Mussomeli raje, da OZN dobi nekega mačka v žaklju, kot pa preverjenega in šolanega človeka, ki v svoji karieri ni naredil nobenega hudega spodrsljaja, ki bi vplival na njegovo imenovanje za generalnega sekretarja OZN?

Mussomeli je rekel, da bi bil Danilo Türk verjetno bolj primeren, če ne bi bil predsednik (in ne bi izjavil ali naredil določenih stvari (Barbara rov, Tomaž Ertl)).

Torej. Za njega je boljše, če je človek malo znan, če je maček v žaklju.

Očitno je Mussomeli malo nedosleden samemu sebi, kajti Zoran Janković ga je motil ravno zaradi tega, ker je bil v visoki politiki neznanka in so ga v hudem strahu pred neznanim nekateri diplomati povezovali celo s srbsko mafijo.

Danilo Türk je pa čisto transparenten in znan, vključno z nekaj manjšimi spodrsljaji, pa ga spet moti.

Glede na veliko naklonjenost desni politični opciji, pa, če malo sarkastično špekuliramo, lahko rečemo, da bi za Josepha Adama Mussomeli-ja bilo najbrž najbolj primerno, da bi na mesto generalnega sekretarja OZN kandidiral kar Janez Janša.

Kot je znano, se je namreč Mussomeli pri komentiranju slovenskega političnega prizorišča, dotaknil tudi sodnih postopkov zoper Janšo in dopustil možnost, da so sodni postopki zoper nekatere v Sloveniji očitno posledica političnih konstruktov. Takšno navijanje za eno politično opcijo je za nekega kar malo nenavadno in žalostno.

Kar je najbolj nenavadno, je to da Joseph A. Mussomeli sploh ne deluje kot slab človek, ravno nasprotno. Deluje kot zelo ljudski in odprt človek. To lahko razumemo tudi na način, da ima v Sloveniji izrazito slabe informatorje, ki ga miselno zastrupljajo, ali pa ima zamere zaradi določenih dogajanj, ki smo jih zapisali na začetku članka.

Joseph Adamo Mussomeli daje vtis ljudske in dobre osebe, a očitno ima slabe informatorje v Republiki Sloveniji, ki ga zastrupljajo s svojim sovraštvom do leve politične opcije.

Joseph Adamo Mussomeli drži v naročju svojega posvojenega sina.

Mussomeli s svojim posvojenim sinom.

Sami nismo bili za Danila Türka, ko so bile predsedniške volitve, bili smo za Boruta Pahorja. Vendar kljub nekaterim spodrsljajem, ki jih je morda imel, pa sami Danila Türka vidimo kot zelo pozitivno osebo, ki je čisto primerna za generalnega sekretarja OZN. Razen nekaj spodrsljajev in dejstva, da ima precej prevzetno ženo, ki se po našem mnenju obnaša preveč snobovsko, ni ničesar takšnega, kar bi se lahko očitalo Danilu Türku pri njegovem delu.

Upamo, da ne bo Mussomeli spet širil kakšnih informacij v tuji diplomaciji, kot je to počel z Zoranom Jankovićem. Najprej naj se pozanima o tem, kakšen človek je Danilo Türk. Šele potem naj sodi o njem, ne pa na podlagi zamer, sploh pa ne na podlagi tega, kar rečejo v stranki SDS, ker samo navadni norec lahko upošteva SDS-ova mnenja. Tega se pa Mussomeli očitno ne zaveda. Iz nekaterih ljudi veje čista zloba in sovraštvo (pure evil) in njihovo mnenje je potrebno razumeti skozi to dejstvo. Mussomeli tega očitno ne razume.

Za konec še nekaj. V Sloveniji se je veliko govorilo tudi o zavrnitvi kandidature Lojzeta Peterleta za vodjo Sveta Evrope. Čeprav sami nimamo dobrega mnenja o Svetu Evrope in menimo, da gre za zastarelo organizacijo, ki Evropi več ne more ponuditi ničesar koristnega, pa imamo mnenje o kandidaturi Peterleta za to mesto. Nam se Lojze Peterle relativno gledano zdi čisto v redu človek, a problem je bil, da se je za kandidaturo prijavil prepozno. Tik pred zdajci. To je bila njegova največja napaka pri celotni stvari, ne pa dejstvo, da pripada nasprotni politični opciji.

Desnica sicer zavrnitev njegove kandidature želi prikazati kot dokaz, da levica ne podpira nikogar, ki ni njihov. To ne drži. Peterle je dejansko prepozno podal kandidaturo. Sploh glede na dejstvo, da je trenutno na oblasti politična levica, bi bilo pričakovati, da bi se politični kandidat z desnice prej odločil za kandidaturo. Tudi če bi nekdo z levice tako na vrat na nos podal svojo kandidaturo, verjamemo, da bi mu na levici rekli, da je prepozen. Takšna pomembna mesta potrebujejo za kandidaturo malo več časa, ne pa le nekaj dni.

Sami smo prepričani, da večina ljudi na levici Peterleta ne problematizira kot človeka, ampak problematizira njegov način podajanja kandidature, še posebej če je znano, da je pred nedavnim aktivno podpiral sporno resolucijo EPP o politično motiviranih sojenjih v državi, ampak dejansko ni bil to glavni razlog za nesprejetje njegove kandidature, ampak prvenstveno čas vložitve, ki je prepozen in morda nekoliko prekratka obrazložitev njegove kandidature.

Skratka. Razlogi za nepodporo Lojzetu Peterletu niso v sovraštvu levice do njega kot desnega kandidata. Morda to želijo na desnici (poleg reklame za bližajoče se evropske volitve) prikazati na ta način zgolj zato, da opravičijo svoje sovraštvo do leve politične opcije. Češ. Vsi so enaki. To ne drži.

Če se vrnemo k Mussomeli-ju. Nanj očitno vplivajo neprimerni ljudje in želja, da doseže spravo med političnimi strankami v Sloveniji. Razdor med strankami, sploh med SDS-om in preostalimi strankami, predvsem strankami levice, je tako močan, da sprava dejansko ni mogoča še dolgo časa. Stranka SDS pa je ena glavnih generatorjev razkola v slovenski politiki zaradi izrazito sovražnega in nepoštenega delovanja. Če ne bi bilo stranke SDS in bi na desnici bili samo stranki SLS in NSI, bi do sprave lahko prišlo že zdavnaj, tako pa ima Slovenija na svojem političnem prizorišču eno politično silnico, ki ruši čisto vse možnosti za spravo.

Mussomeliju ne štejemo v čast, da se je pustil vplivati infromacijam, ki prihajajo od določenih strank z desnice, morda tudi zaradi zamere, ki izvira iz govorov Stanovnika in Türka leta 2012.

Sami Mussomeliju priporočamo, da se malo pozanima o Danilu Türku, preden ga tako napade kot nesprejemljivega kandidata, ne zgolj skozi sproducirane politične afere. Danilo Türk je čisto sprejemljiv kandidat za generalnega sekretarja OZN. Mussomeli se neupravičeno obrega ob enega dobrega človeka.



Komentarji

 

  1. admin pravi:

    Ministrstvo za zunanje zadeve je Mussomelija poklicalo na razgovor zaradi njegovih besed, da je imela Slovenija prekratko vojno, v kateri je umrlo le 10 Slovencev in da zato ni enotna, saj si država enotnost pridobi v skupnem trpljenju.

    Rekel je, da je Slovenija premalo trpela.

    No. Zaradi tega ga zunanje ministrstvo res ni rabilo klicati na razgovor, saj ni povedal nič takšnega.

    Drži dejstvo, da je imela Slovenija zelo blago vojno, a prav je tako.

    24ur.com: Mussomeli zaradi izjave o ‘zgolj desetih žrtvah’ na zagovor
    24ur.com: Mussomeli: Slovensko gospodarstvo spominja na tržnico v Istanbulu

  2. admin pravi:

    Mussomeli je v časniku Delo začel z akcijo medijskega kriznega zmanjševanja škode v ugledu zaradi nedavnih izjav.

    Vendar to počne zelo neuspešno, saj dokazuje, da sploh ne pozna slovenske zgodovine. Za Američane je sicer značilno, da so zelo neuki, kar zadeva poznavanje drugih držav.

    Če popravimo očitne napake Mussomelija.

    Po drugi svetovni vojni slovenski narod ni bil tako neenoten, kot to trdi Mussomeli.

    Bile so zgolj različne interpretacije druge svetovne vojne, odvisno od tega, podporniki koga so bili nekateri, podporniki partizanov, ali domobrancev. Ta “neenotnost” Slovencev se je dejansko prenesla iz druge svetovne vojne.

    Skratka. Ravno razklanost Slovencev med drugo svetovno vojno je povzročila, da so se ljudje razdelili na poražence in zmagovalce druge svetovne vojne.

    Neenotnost Slovencev po drugi svetovni vojni ni bila tako močna, saj so bili odgovorni za kolaboracijo v povojnih pobojih v veliki meri pobiti.

    To veliko trpljenje med drugo svetovno vojno je povzročilo tudi to veliko razklanost med obema stranema v Sloveniji.

    A po drugi svetovni vojni je bila med Slovenci na splošno enotnost, saj država SFRJ ni dovoljevala prevelikih tenzij na njenem področju.

    Drugič. Slovenci so se med osamosvojitveno vojno poenotili le glede tega, da naj se Slovenija osamosvoji, niso pa bili enotni na kakšen način.

    Milan Kučan je želel, da se osamosvojitev izvede na čim bolj miren način, sedanji SDS-ovci pa so zagovarjali širitev vojne.

    To se lahko vidi predvsem na vprašanju Savudrije, ko je bil Janša za to, da se napade tamkajšnje vojaške objekte in se pridobi nadzor nad tistim področjem, Milan Kučan pa je želel umiritev vojne, kar je na koncu tudi obveljalo.

    Skratka. Pri slovenski osamosvojitvi ni bilo nobene pretirane enotnosti. Enoten je bil le cilj, slovenska samostojnost.

    Še nekaj. Slovenija soglasja glede povojnih pobojev ne bo nikoli dosegla.

    Dasiravno je mnenje ljudi, da se v sedanjih časih povojni poboji ne bi smeli dogajati, pa večina ljudi v Sloveniji povojnih pobojev ne smatra kot nekaj, kar je v celoti neopravičljivo.

    Gre zgolj za poseben način rešitve problema tedanjih agresorskih kolaboracionistov, ki so ga nekateri rešili na precej krvav način.

    Ali je to lahko razumeti kot napako ali ne, pa je vprašanje, saj so bili takrat drugačni časi in dodatno so bila grozodejstva med drugo svetovno vojno velika, zato mnogi, kljub temu, da si sedaj ne predstavljajo več, da bi lahko prihajalo do povojnih pobojev, ki bi bili opravičljivi, tedanjih povojnih pobojev ne smatrajo kot nekaj popolnoma neopravičljivega.

    Mussomeli lahko glede tega blebeta, kolikor hoče, pa ne bo nič dosegel, razen nezaupanja vanj.

    Torej. Na levici se zavedajo povojnih pobojev, ne smatrajo pa jih kot nekaj, kar bi se moralo posebej izpostavljati. Ti poboji pač sodijo v sklop druge svetovne vojne. Zgodili pa so se neposredno po drugi svetovni vojni, lahko bi rekli, da celo z blagoslovom tujine oziroma zahodnih držav (ki so se takrat odločile zadeve načrtno ne izpostavljati – bilo je namreč sprejeto nenapisano pravilo, da naj vsaka država po svoje reši problem kolaboracionistov).

    Žalostno je, da nekatere stranke želijo demonizirati celotno SFRJ in partizanski boj prek teh povojnih pobojev.

    Gre za eno zelo premeteno početje, ki se ga večina ljudi v Sloveniji zaveda.

    Pri Mussomeli-ju se več kot očitno pozna, da je zastrupljen z ideologijo, katero so mu verjetno vcepili v stranki SDS skozi enostransko informiranje. In znova je dokazal, da je SDSeli.

    Preprosto gre pri Mussomeliju za človeka, ki na zadeve gleda zelo enostransko, SDS-ovsko.

    Zaradi tega se ne zaveda, da povojni poboji v veliki večini niso poboji popolnoma nedolžnih ljudi.

    To Mussomeli-ju očitno ni jasno. Ker je Američan, mu tega ne gre preveč zameriti.

    Zameriti pa mu gre dejstvo, da je popolnoma enostranski pri obravnavanju političnih strank v Sloveniji.

    Verjamemo, da bi bil on najbolj vesel, da bi v Sloveniji vladala stranka SDS.

    Očitno Mussomeli tako kot stranka SDS meni, da bi se enotnost Slovenije lahko zgodila tako, da bi levičarji priznali “napako glede povojnih pobojev” in “obsodili jugoslovanski komunizem kot totalitarni režim”, pri čemer bi po vojni pobiti obveljali kot neke žrtve.

    Mussomeli si dela iluzije, da se bo to tudi zgodilo. Zgodovinska dejstva so namreč drugačna. Žalostno je, da Mussomeli gleda na zgodovinska dejstva zelo enostransko in zato tudi popačeno.

    Ravno zaradi tega ne uživa zaupanja med Slovenci. Če se nek politik tako postavi na stran stranke, ki je najbolj nezaupanja vredna stranka v Sloveniji, zagotovo ne more uživati zaupanja.

    Mussomeliju se je zgodilo to, da mu ljudje v državi povečini več ne zaupajo, saj se jim ne zdi kot človek, ki gleda na vse stranke enakovredno.

    Bistvo diplomacije je ne vmešavati se v notranje zadeve.

    Tega bistva se Mussomeli ne drži in zato je pustil vtis človeka, ki je očitno naklonjen SDS-u. S tem je dejansko popolnoma porušil zaupanje večine Slovencev vanj, razen SDS-ovcev.

    Mussomeli zgolj govori o enotnosti, obenem pa dela stvari na način, ki to enotnost uničujejo. Dejstvo je, da se je sam vkopal na okope ene konkretne strani (SDS-a) in tako povzročil še večji razkol v državi.

    Tako da naj raje ne govori o enotnosti, če je povzročil zgolj še večji razkol.

    Poenotenja glede polpretekle zgodovine Mussomeli ne bo nikoli dosegel, še posebej če se bo naslanjal na politične stranke, katerih velika težava je v tem, da so popolnoma nekredibilne in jim ne gre verjeti ničesar. Mislimo predvsem na stranko SDS.

    Če je Mussomeli mislil, da bo z izkoriščanjem položaja ambasadorja najbolj vplivne države na svetu uspel promovirati SDS-ov pogled na določene stvari, se je uštel. Zgodilo se je ravno nasprotno. Tudi sam je izgubil zaupanje večine Slovencev vanj.

    Mussomeli se ne zaveda, da večina ljudi stranki SDS ne zaupa. In to čisto upravičeno.

    Dnevnik: Mussomeli brani svoje izjave o osamosvojitveni vojni

Odgovorite