petek, 28.marec.2014 - 15:05
Po padcu nepremičninskega davka naj vlada uvede progresivni krizni davek
Vlada bi morala denar pobrati pri bogatih. Uvede naj progresivni krizni davek.
Vlada bi po padcu nepremičninskega davka morala sprejeti uredbo o progresivnem kriznem davku.
Poenostavljeno povedano. Uvedla bi poseben davek, to je odstotek od dohodka, ki bi se z višino dohodka zviševal.
Imeli bi recimo 5 stopenjsko lestvico.
Največji odstotek kriznega davka bi morali plačati zaposleni z najvišjimi plačami.
To je najbolj pošten način, kako primakniti potrebno količino denarja, ki je izgubljena z razveljavljenim nepremičninskim davkom.
In še nekaj. Vlada naj ne upošteva Gospodarske zbornice Slovenije.
Gospodarsko zbornico Slovenije bi bilo najboljše ukiniti, saj predlaga popolnoma zanikrne načine reševanja krize v Sloveniji in je čisto škodljiva organizacija.
Uvedbo kriznega davka so predlagali že v Desusu. Tudi druge stranke koalicije bi morale sprejeti to rešitev.
Rešitev je torej na dlani, samo uvesti jo je treba.
Poleg GZS bi se morala vlada odmakniti tudi od nasvetov neoliberalnega časopisa Finance, ki je skoraj podaljšana roka Gospodarske zbornice Slovenije, torej eno pristransko neoliberalno trobilo.
Denar naj vlada pobere od tistih, ki ga imajo.
Naj se pogledajo dohodki in na podlagi tega naj se obdavči prebivalstvo s progresivnim kriznim davkom.
Sicer pa je v Sloveniji očitno pri reševanju krize nastal še en problem. To je slaba banka. Ta banka bo pobrala več denarja za megalomanske plače uradnikov v njej, kot pa bo primaknila denarja v proračun.
Projekt slabe banke je očitno gnilo jajce, ki bi se ga moralo ukiniti ali pa spremeniti, saj takšen kot je samo žre denar.
Komentarji
Odgovorite
Tweeti medijev
Supervizor
Aktualna sporočila komisije za preprečevanje korupcije
Spletna stran komisije za preprečevanje korupcije Republike Slovenije
Društvo Integriteta
Nad finančnim ministrom Urošem Čuferjem bi morala politika izvršiti precejšenj pritisk, da sprejme pravilne odločitve o alternativnih ukrepih zaradi padca nepremičninskega davka. Potrebno je preprečiti njegovo soliranje, da ta ne bi sprejel ukrepov, ki so zanič.
Politika mora preprečiti morebitno nonšalantno obnašanje Uroša Čuferja
V političnih strankah vladne koalicije je trenutno še najbolj aktualno začasno zvišanje davka na dodatno vrednost, ki bo trajalo toliko časa, dokler se ponovno ne uvede popravljeni nepremičninski davek. Karl Erjavec, ki je v preteklosti zagovarjal krizni davek, pravi, da je čas zanj izgubljen, saj da bi trajalo vsaj eno leto, da se uvede ta davek, kar bi po njegovem mnenju vzelo preveč časa. Zato je trenutno najbolj sprejemljiv dvig davka na dodano vrednost, kar so med drugim naredili tudi na Hrvaškem.
No. Urošu Čuferju bi morale stranke vladne koalicije preprečiti, da sprejme kakšne slabe odločitve.
Karl Erjavec je že povedal, da bo od Uroša Čuferja zahteval, da koalicijskim partnerjem pove, kakšne alternativne ukrepe ima v mislih.
Dejstvo je, da mora Slovenija čez dva tedna poročati Bruslju o alternativnih ukrepih, ki bodo nadomestili padli nepremičninski davek.
Če bodo ti slabi, lahko pripeljejo tudi do politične krize, zato je zelo pomembno, kaj bo imel glede tega povedati Uroš Čufer, ki bi ga bilo potrebno, po domače povedano, malo priviti, da si ne bi slučajno omislil kakšnih slabih ukrepov.
Skratka. Potrebno je izvršiti pritisk na Uroša Čuferja, da ne bi ta preveč soliral z ukrepi in prehitro sprejel kakšne problematične ukrepe.
Besede Alenke Bratušek, da bo padec nepremičninskega davka pomenil izbiro bolj bolečih in manj pravičnih rešitev, so namreč čisto nesprejemljive.
Obstaja nekaj rešitev, ki so še kolikor toliko dobre. Poleg kriznega davka (sami smo predlagali progresivni krizni davek), je tudi začasno zvišanje DDV-ja relativno sprejemljiva rešitev.
Zagotovo so pa slabe rešitve tiste, ki bi posegle v pokojnine, socialne transferje in podobno. Torej rešitve, ki bi zmanjšale nivo socialne države.
Rešitve bi po našem mnenju morale iti v smeri večje obdavćitve tistih z višjimi dohodki. Takšni osebki bi bili namreč najmanj prizadeti z ukrepi.
Ali to, ali pa višji DDV, ki je še nekako najbolj sorazmeren med vsemi davki in zato tudi do določene mere sprejemljiv, čeprav prizadene vse enako, ne glede na njihovo premožnost. Ampak boljše to, kot pa posegi v prejemke ljudstva, kjer bi ceno plačevali tisti, ki imajo že sedaj malo.
Sicer je škoda, da se v vladi niso odločili za progresivni krizni davek. Ta bi bil daleč najbolj pošten.
Državljanska lista se bo odločala o sprejemljivosti povišanja DDV. Prav bi bilo, da sprejme povišanje DDV-ja.
Glede na dejstvo, da je povišanje DDV dobilo široko podporo vladajoče politike, saj gre za ukrep, ki nekako najmanj opazno poseže po proračunu državljanov, bi bilo dobro, da ga podpre tudi Državljanska lista.
Nekateri bodo želeli Državljansko listo prepričati, naj povišanja DDV ne sprejme, češ to ni prav, češ da je to celo v neskladju s koalicijsko pogodbo, ki ne predvideva novih davkov.
Takšno prepričevanje mora Državljanska lista odločno zavrniti. Nekaterim je v interesu padec vlade in zato bodo naredili vse, da zrahljajo moč koalicije tudi s takšnimi argumenti, ki so le na prvi pogled pravilni, sicer so pa popolnoma napačni.
Namreč. Koalicijska pogodba je predvidevala, da novih davkov ne bo več, vendar z nepremičninskim davkom.
Torej. Nepremičninski davek je eden od davkov, ki ga koalicijska pogodba predvideva.
Nova koalicijska pogodba je bila sestavljena v času pred odločitvijo Ustavnega sodišča o nepremičninskem davku.
Ker je nepremičninski davek padel, je potrebno torej najti alternativo, ki pa ne bo pomenila novih davkov, ampak zgolj kompenzacijo padlega nepremičninskega davka.
Še posebej, če vemo, da je povišanje DDV zgolj začasni ukrep, dokler ne pride do sprejetja popravljenega nepremičninskega davka (če bo do tega dejansko prišlo, je sicer še vprašanje).
Vendar. Če se pogleda s stališča zneska davkov (torej absolutno gledano), povišanje DDV ne pomeni uvedbe novih davkov, ampak preprosto nadomestek padlega davka.
S tem, ko je padel nepremičninski davek, ima torej koalicija pravico kompenzacije tega davka z nekim drugim davkom.
Na ta način torej ni kršena koalicijska pogodba, ampak se je stvar zgolj prilagodila trenutnim razmeram.
Državljanska lista Gregorja Viranta bi morala na te zadeve gledati na ta način.
Skratka. Ne gre za novi davek, ampak za kompenzacijo starega davka, ki ima zaslombo v koalicijski pogodbi.
Neka fleksibilnost mora biti, sploh v takšnih kritičnih situacijah.
Zatorej smo mnenja, da lahko Državljanska lista brez kakršne koli slabe vesti podpre povišanje DDV-ja kot kompenzacijo nepremičninskemu davku.
Absolutno gledano to namreč ne pomeni zviševanja davkov – nekih novih davkov, ampak zgolj kompenzacijo zaradi negativne odločitve Ustavnega sodišča.
Načelnost je v tem primeru ohranjena, prav tako tudi koalicijska pogodba, saj ta predvideva nepremičninski davek, ki pa je padel. To luknjo »v koalicijski pogodbi« se torej lahko zapolne z nekim drugim davkom (trenutno je aktualno povišanje DDV-ja).