Dossier korupcija

torek, 13.maj.2014 - 01:43

Donetsk in Lugansk po poti Krima. Bodo šle po isti poti tudi druge pokrajine na JV Ukrajine?

Donetsk in Lugansk sta še dve ukrajinski pokrajini, ki bosta šla po poti Krima. Razpad Ukrajine se tako neizogibno stopnjuje.

Proces razpadanja Ukrajine se nadaljuje. Po nedavnih referendumih o samostojnosti ukrajinskih pokrajin Donetsk in Lugansk, kjer je večina volivcev prav tako potrdila pripravljenost odcepiti se od Ukrajine, so tamkajšnje oblasti razglasile neodvisnost in Rusijo že zaprosile za pripojitev v Rusko federacijo.

Če spodaj podamo seznam pokrajin, ki bi po načrtu razdelitve Ukrajine pripadle Rusiji:

• Krim, že pripojen Rusiji, postal je enakopraven del Ruske federacije
• Donetsk, v fazi pripajanja Rusiji
• Lugansk, v fazi pripajanja Rusiji
• Odesa, še ni pripojena Rusiji
• Kherson, še ni pripojen Rusiji
• Mykolaiv, še ni pripjen Rusiji
• Dnepropetrovsk, še ni pripojen Rusiji
• Zaporizhia, še ni pripojena Rusiji
• Kharkiv, še ni pripojen Rusiji

Po pripojitvi teh pokrajin bo načrt razdelitve Ukrajine dokončno izpolnjen.

V Donetsku in Lugansku po vzoru na krimski scenarij prihaja do novih faz odcepljanja od Ukrajine.

Ukrajinske sile v vojašnicah na teh področjih so pozvane s strani lokalnih sil, naj se bodisi umaknejo, bodisi se priključijo njihovim silam, ki bodo kasneje postale del ruske vojske (po pripojitvi omenjenih pokrajin Rusiji).

V Lugansku in Donetsku namreč ukrajinsko vojsko po novem (po razglašeni neodvisnost) dojemajo kot sovražno.

Svet sicer referenduma v Lugansku in Donetsku obsoja, Rusija pa referenduma podpira. Rusija meni, da je potrebno upoštevati želje prebivalcev Donetska in Luganska.

Da bi se zagotovila mirna tranzicija ozemlja pod rusko jurisdikcijo, je po našem mnenju ključnega pomena, da v ti dve regiji čim prej vkorakajo ruske vojaške sile in tako potrdijo pripravljenost Rusije, da pripoji ti dve pokrajini. Bodisi to, bodisi izurjenje vojakov v Lugansku in Donetsku.

Če do tega ne pride, bi lahko prišlo do hujših vojaških spopadov, čemur pa se je potrebno izogniti.

Rusija bi morala pokazati več odločnosti, saj ravno neodločnost vodi k oboroženim spopadom na področju Ukrajine, ki ne koristijo nikomur.

Neodločnost Rusije namreč opogumlja ukrajinsko oblast, da pošilja vojake v boj zoper prebivalce na JV Ukrajine.

Zahod sicer Rusiji še vedno grozi s sankcijami, a te so še vedno benigne. Problem za Evropsko unijo je namreč v tem, da so nekatere evropske države močno odvisne od ruskega gospodarstva. Recimo. Zunanji minister Slovenije Karl Erjavec je povedal, da bi močna zaostritev sankcij proti Rusiji pripeljala do 1,3 odstotnega znižanja slovenskega BDP-ja. Tega si Slovenija vsekakor ne more privoščiti, saj je 10 let po vstopu v EU že dodobra propadla kot država, sploh pa gospodarsko, nadaljnjega propadanja gospodarstva pa si ne bi mogla privoščiti. Še več. Ravno podjetja, ki sodelujejo z Rusijo, so še skoraj edina podjetja v Sloveniji, ki poslujejo dobro (poleg še nekaj podjetij, ki poslujejo z Nemčijo).  Podobne težave bi prizadele tudi druge evropske države (tudi Nemčijo, ki prav tako močno gospodarsko sodeluje z Rusijo), zato je zelo malo verjetno, da bi Evropska unija uvedla resnejše sankcije proti Rusiji.

Tudi če bi jih, pa bi te trajale kratek čas, saj bi sankcije Rusiji in posledični kontraučinki na evropske države lahko povečale nestabilnost znotraj same Evropske unije, ki že itak vse bolj izgublja status skupnosti držav, ki naj bi prinašala blaginjo in korist državam članicam.

Sicer pa zahod Rusiji ne pušča drugih možnosti, kot da se bori za jugovzhod Ukrajine.

Razlog je v tem, da je zahod močno ponižal Rusijo s tem, ko je pomagal sklatiti Viktorja Janukoviča, proruskega predsednika Ukrajine in začel z enostranskimi postopki priključevanja Ukrajine Evropski uniji.

Ko so pokrajine v Ukrajini z večinskim ruskim prebivalstvom začele upor zaradi tega, ker je nova oblast v Kijevu začela s sovražnimi postopki proti Rusom, živečim v Ukrajini, pa je zahod kot reakcijo na to začel s sankcijami proti Rusiji.

Zahod je dejansko močno ponižal Rusijo, tako da bi neizpolnitev načrta delitve Ukrajine pomenilo za Rusijo popolno ponižanje.

Ne le, da se je zahod nonšalantno približal na same meje z Rusijo, ampak je Rusijo, ko je ta reagirala na poskus prilaščanja Ukrajine s strani EU še ponižal s sankcijami in osamitvijo.

Zahod si očitno lasti pravico vmešavanja v notranje zadeve Ukrajine (sklatitev Janukoviča in potiskanje Ukrajine v okvir EU), Rusijo pa kaznuje zaradi tega, ker želi zaščititi lastne interese v Ukrajini. Gre za nek kazalec čistega nespoštovanja do Rusije po našem mnenju.

Rusija bi zato po našem mnenju ohranila svoj obraz zgolj v primeru izvedbe načrta razdelitve Ukrajine, ki bi bil dober tudi zato, ker bi po izvedbi tega načrta prišlo do zmanjšanja tenzij v Ukrajini.

Namreč. Razdor med Rusi in Ukrajinci je postal tako hud, da sploh več ni mogoče pričakovati normalnega sobivanja v okviru celovite Ukrajine.

V Ukrajini se očitno ponavlja jugoslovanski scenarij. V Jugoslaviji je mir nastopil šele takrat, ko je prišlo do popolne osamosvojitve vseh sestavnih delov SFRJ.

Tudi v Ukrajini bo mir nastopil takrat, ko bo jugovzhodni del Ukrajine postal ruski, zahodni pa bo nato lahko odšel v okvir EU.

Sami ne vidimo druge možnosti za dolgoročni mir v Ukrajini.

Razdelitev Ukrajine je zatorej pomembna z dveh vidikov. Glavni vidik je seveda doseganje trajnega mira v Ukrajini, drugi pa je ta, da bi Rusija z razdelitvijo Ukrajine na približno pol ohranila svoj obraz in ne bi izzvenela kot država, s katero lahko zahod kljub velikosti pometa kot z nepomembno in šibko državo. Zahod je namreč Rusiji s svojimi dejanji izkazal izrazito nespoštovanje.

Značke prispevka: Razdelitev Ukrajine