ponedeljek, 6.april.2015 - 10:45

Jezus Kristus ni obstajal kot dejanski človek, ampak je produkt starorimske vojaške propagande

Ne le, da ni bilo Jezusovega vstajenja, ampak tudi sam Jezus Kristus ni obstajal. Jezus Kristus je izmišljeni lik in je produkt starorimske vojaške propagande.

kip_jezusa_kristusa

Novomeški škof Andrej Glavan je rekel, da bi bilo brez Jezusovega vstajenja krščanstvo prazno in da bi bila Cerkev pomilovanja vredna družba ljudi, ki varajo sebe in druge, ker oznanjajo nekaj, kar ne obstaja.

Te njegove besede so nas spodbudile k (ponovnem) razmišljanju o obstoju Jezusa Kristusa. Sami praktično ne verjamemo, da je Jezus Kristus kadar koli obstajal kot realna oseba, ampak gre po našem mnenju za fiktivno figuro krščanstva.

Ravno zato smo se podali v iskanje dokazov o neobstoju Jezusa Kristusa in ugotovili, da dokazi o tem, da Jezus Kristus nikoli ni obstajal, dejansko obstajajo.

Jezus Kristus je izmišljen lik v okviru starorimske vojaške propagande. Idejni oče Jezusa Kristusa naj bi bil propagandist starorimskega cesarstva v času vladavine Flavijev, Jožef Flavij (Za lažje razumevanje: Jožef Flavij je imel podobno vlogo kot recimo Goebbels v času tretjega rajha, čeprav se rimskega cesarstva in tretjega rajha ne da primerjati po idejah, ki sta jih imela), sicer Žid, ki je rimskemu cesarju Vespazijanu, še preden je ta postal cesar, preroško napovedal, da bo novi cesar ravno Vespazijan. To se je tudi zgodilo in od takrat naprej je bil cesar Vespazijan izrazito privržen Jožefu, kljub temu, da je bil ta Žid.

V času, ko naj bi živel Jezus Kristus, je potekala vojna med Židi in rimskim cesarstvom. Židje so takrat imeli neko svojo vero in svojega mesijo. Vendar ta mesija ni bil tako miroljuben kot podoba Jezusa Kristusa. Ta mesija se je zavzemal za vojskovanje, za uporništvo zoper napadalce, v konkretnem primeru zoper Rimljane.

Židje so imeli svoje skripte, prek katerih so oznanjali svojo vero svojemu ljudstvu. Ta vera je šla v smeri spodbujanja upora zoper Rimljane.

V času Vespazijana in še bolj njegovega sina Tita Flavija je prišlo do tvorbe Svetega pisma, kot ga poznamo danes. Sveto pismo je nastalo kot neke vrste prepis starejših knjig posameznih ljudstev, kjer so se pa dajale neke dodatne paradigme. Glavno vlogo pri tvorbi Svetega pisma naj bi imel ravno Jožef Flavij.

Idejni oče Svetega pisma in tudi Jezusa Kristusa v sedanji podobi  je bil Jožef Flavij, rimski zgodovinar in propagandist rimskega cesarstva

 jozef_flavij_Wikipedia

Glavno zaslugo za širjenje krščanstva ob njegovem nastanku sta imela rimska cesarja Vespazijan Flavij in njegov sin Tit Flavij

Vespazijan Flavij

vespazijan_flavij

Tit Flavij

  tit_flavij_Wikipedia

Sveto pismo je neke vrste predelava židovskih skript, kjer pa obstaja velika razlika, to pa je, da mesija (Jezus Kristus) za razliko od židovskih skript ni tako kljubovalen, revolucionaren in vojskovalen, ampak je miroljuben. Predvsem bistven je izraz, da se sovražniku mora pokazati drug, prijateljski obraz.

Cilj vzpostavitve takšne religije miru je bil pri Starih Rimljanih želja po pokoritvi Židov na način, da se prek vere zmanjša njihovo uporništvo.

Preprosto je bil cilj Svetega pisma, oziroma nove religije krščanstva deradikalizacija uporništva Židov.

Da bi Stari Rimljani to dosegli (implementirali novo religijo med ljudi), so morali uničiti židovske skripte. Takrat je prihajalo do velikega uničevanja vseh izvodov skript tedanje židovske religije in nadomeščanje teh skript s Svetim pismom. Kakor je samo Sveto pismo umetna knjiga, je tudi pokristjanjevanje umeten proces skorajda prisilnega uvajanja nove religije med ljudmi.

Praktično so vsi izvodi židovskih skript bili uničeni, ohranili so se samo tisti, ki so jih Židje skrili v neko jamo, pod kup kamnov, in so bile odkrite dolgo po tem, ko so jih skrili, da bi jih zavarovali pred uničenjem. Ravno odkritje teh skript je glavni dokaz, da je Sveto pismo in z njim tudi krščanstvo precej umetna tvorba.

Rimska cesarja Vespazijan in Tit Flavij sta bila privržena promociji nove religije predvsem zaradi tega, ker je Jožef Flavij tudi njiju povzdignil na raven Boga. Vespazijan naj bi bil Bog, njegov sin Tit pa Božji sin.

Zelo zanimiva je še ena stvar. Samo križanje Jezusa Kristusa, ko je z dvema soobsojencema bil križan na križu, ima zaledje v konkretnem dogodku, ki se je pripetil »piscu« Biblije Jožefu Flaviju. Jožef Flavij se je namreč zavzel za tri obsojence, ki so bili križani na križu in je cesarja zaprosil, če jih lahko oprosti, amnestira. Ker je bil cesar Jožefu Flaviju privržen, je do te amnestije tudi prišlo. Vendar dva križana obsojenca sta umrla, preživel je pa samo eden.

Nekateri znanstveniki verjamejo, da je ravno ta dogodek v življenju Jožefa Flavija spodbudil le tega, da ustvari zgodbo o križanju Jezusa Kristusa. Paralela z vstajenjem Jezusa Kristusa pa je v tem, da je eden od obsojencev na križu, katere je rešil ravno Jožef Flavij, dejansko preživel.

O tem bi lahko razglabljali na dolgo in široko, ampak ker je to članek, moramo nekje narediti mejo.

Bistveno je naslednje. Jezus Kristus kot neka konkretna oseba ni obstajal, gre za izmišljen lik. Krščanstvo je vzniknilo kot produkt starorimske vojaške propagande s ciljem zmanjšati uporništvo Judov, ki so se borili proti rimskemu cesarstvu.

Idejni oče Svetega pisma naj bi bil Jožef Flavij, glavna pokrovitelja širitve krščanstva pa naj bi bila rimska cesarja Vespazijan in Tit Flavij.

Glavni cilj religij je želja elit po nadzoru nad ljudstvom. Vladajoče elite so spoznale, da se da ljudstvo enostavno voditi s pomočjo religij, zato so jih spodbujale.

Tudi krščanstvo je bilo spodbujeno s pomočjo vladajočih elit, natančneje s pomočjo rimskih cesarjev Vespazijana in Tita Flavija.

Če novomeški škof Andrej Glavan resnično misli, da je krščanstvo brez vere v Jezusa Kristusa in njegovo vstajanje prazno, potem je to zelo žalostno.

Za vernike je zelo hudo takšno spoznanje, saj mnogim Jezus Kristus pomeni neko oporno točko v njihovem življenju, sploh če so v stiski.

In če nekateri pri krščanstvu res vidijo ravno Jezusa Kristusa in njegovo vstajenje kot bistvo krščanske vere, potem sami anihilirajo lastno vero.

Namreč. Dokazov za obstoj Jezusa Kristusa kot konkretnega človeka dejansko ni, obstajajo pa dokazi, ki potrjujejo, da je Sveto pismo oziroma krščanska religija umetni produkt vojaške propagande Starega Rima s ciljem vpregniti ljudske množice. Torej religija olajšuje vladajočim elitam vladanje.

Za konec še to.

Kljub temu, da je krščanstvo umetna religija, pa to ne pomeni, da ne obstaja nič drugega.

Obstoj drugega življenja (onstranstvo in podobno) je verjeten, vendar ni takšen, kot ga uči katoliška vera, ali katere koli druge glavne religije na svetu – torej krščanstvo, islam, budizem itd. – to so umetne religije, katerih večina zgodb je umetni produkt, torej gre za bolj kot ne pravljice.

Veri so najbolj podložni ljudje, ki so bolj preprosti, da ne rečemo primitivni, ljudje, ki se ne sprašujejo, ali je kaj res, ali ne, ampak rečejo, tako je in konec, torej to so ljudje, ki nimajo močnega umskega potenciala.

Takšne ljudi je najlažje vpregniti v vero. Če pogledamo Slovenijo, tudi lahko opazimo ta vzorec, ko so k veri vpregnjeni predvsem ljudje, ki nočejo ali ne znajo razmišljati sami, ali pa takšni, ki jim vera pomaga preživeti slabe stvari v življenju, ali pa takšni, ki so verniki zaradi tradicije in/ali politične pripadnosti (občutek pripadnosti, ki jih sili, da so del religije).

Vendar dejstva žal ne gredo v prid tega, kar učijo religije.

A ponavljamo, to ne pomeni, da ne obstaja nič, vendar ni takšno kot to učijo svetovne religije.

Žal tudi Jezus Kristus, čeprav je izrazito pozitivna figura, ni realna figura, ampak je fiktivna figura, kar zadeva njegovo življenje na tem svetu.

Če je mnenje tudi drugih duhovnikov takšno, kot je mnenje škofa Andreja Glavana, potem katoliškim duhovnikom svetujemo, da ne pogojujejo smiselnosti lastne religije z Jezusom Kristusom in njegovim vstajanjem, kajti s tem ravno negirajo lastno vero in jo postavljajo v položaj nesmiselnosti.

Namreč. Ni dokazov, da bi Jezus Kristus kadarkoli obstajal, da bi bil križan in da bi vstal od mrtvih. Več je dokazov, ki potrjujejo ravno njegov neobstoj kot realne osebe.

Za konec podajamo videoposnetek dokementarnega filma, ki traja skoraj uro in pol, v katerem so znanstveno predočeni dokazi, ki potrjujejo dejstvo, da Jezus Kristus ni obstajal kot dejanski človek.

Disclose.TV:

Caesar’s Messiah – The Roman Conspiracy To Invent Jesus

Cesarjev mesija: Rimska zarota z namenom ustvariti lik Jezusa Kristusa



Značke prispevka:

Komentarji

 

  1. admin pravi:

    Naj povemo, da nismo pristaši trdega stališča o tem, da Jezus Kristus ne obstaja.

    Sami verjamemo v zelo verjeten obstoj Jezusa Kristusa in njegovo blaženost. V to nas je še posebej navdihnil nek recimo temu dogodek izpred nekaj let, kjer verjamemo, da je bil v določenem spiritualnem dogodku prisoten tudi nekdo, ki smo ga sami percepirali kot Jezusa Kristusa.

    Šlo je za dogodek, ki bi ga sami poimenovali kar spiritualno potovanje duše, oziroma prej izlet duše v onstranstvo.

    Sami spodbujamo vse vernike in tudi nevernike, da ni popolnoma nič narobe, da se po pomoč obrnejo tudi na Jezusa Kristusa. Oziroma. To je celo zaželeno.

    Skratka.

    S člankom nočemo izzvati dvoma v Jezusa Kristusa.

    Prav tako sami ne smatramo, da Jezus Kristus ne obstaja.

    Še vedno pa menimo, da onstranstvo ni nujno takšno, kot ga rišejo obstoječe religije, ampak je drugačno. Tudi v takšnem drugačnem onstranstvu pa vsekakor vidimo pozitivno vlogo Jezusa Kristusa.

    Iskreno povedano, rahlo obžalujemo zgornji članek, a dejstvo je, da smo ga napisali.

    A vendarle ta članek ne krni naše vere v Jezusa Kristusa, do katerega imamo oziroma želimo imeti pozitiven odnos.

    Nekdo bi lahko rekel, da imamo glede tega vprašanja precej ambivalenten odnos. Tako tudi je.

Odgovorite