EU bi morala sprostiti solidarnostne poti beguncev do Švedske in Velike Britanije

torek, 21.april.2015 - 00:03

EU bi morala sprostiti solidarnostne poti beguncev do Švedske in Velike Britanije

Sredozemlje so kot cunamiji začeli preplavljati valovi beguncev, ki v Evropo prihajajo iz držav, ki so prizadete z vojnami, lakoto, pa tudi s preveliko rastjo prebivalstva (ki je tudi eden od razlogov za naraščanje konfliktov, saj več prebivalstva pomeni večje potrebe, kar vodi v pomanjkanje in posledične konflikte).

Zaradi izjemnega števila beguncev, ki so se odločili v EU poiskati boljše življenje, brez vojn in lakote, se dogajajo tudi nesreče, ko se zaradi prenatrpanih čolnov in ladij, ki se prevrnejo v Sredozemskem morju, utapljajo številni begunci, od katerih mnogi ne znajo niti plavati.

Evropa se očitno ne zna boriti s prevelikim številom beguncev, saj ima tudi sama probleme, ker se tudi v Evropi rapidno povečuje število revnih ljudi, ki živijo na robu preživetja.

A EU se je znašla pod pritiski, saj se za skupnost držav, ki se pogosto predstavlja kot skupnost, kjer se cedita med in mleko (to so bolj lepe besede kot resnica) pač ne spodobi, da na njenem pragu umira toliko ljudi. Zato Evropa išče rešitve.

Z begunci so najbolj obremenjene nekatere države.

To so predvsem Italija, Malta, Bolgarija, Grčija. Grčija in Italija še najbolj.

Države so našle različne načine za zajezitev beguncev.

Tako je Bolgarija na meji s Turčijo postavila veliko ograjo z bodečo žico, da bi preprečila naval beguncev iz Bližnjega vzhoda.

Bolgari so na meji s Turčijo postavili ograjo

Podobno je storila tudi Španija na meji z Afriko.

Obstajajo sicer tudi pomisleki, da so samo ograje premalo in da bi bilo mogoče dobro skozi ograje napeljati električni tok, ki bi preprečil ljudem, da jih preskočijo. Podobno so recimo naredili v Izraelu pri Golanski planoti, kjer imajo težave s tamkajšnjimi prebivalci po tem, ko si je Izrael prisvojil to planoto.

Izraelci so na Golanski planoti postavili električne ograje, da zavarujejo svoje ozemlje pred Palestinci in drugimi Arabci.

Nekateri razmišljajo, da bi dostop do EU zajezili s postavitvijo elektrificiranih ograj, ki bi delovale na bazi električnih pastirjev.

Električni pastirji so bili prvotno postavljeni za živali.

Prašiči, ograjeni z električnim pastirjem. Prikaz učinkovitosti.

A nekateri jih uporabljajo tudi za ljudi. Recimo v ZDA so opremili celo nekatere zapore z električnimi ograjami, da preprečijo pobege iz zaporov. Voltaža (oziroma, če smo natančni, kombinacija visoke voltaže z visoko amperažo) v teh ograjah zna biti tudi smrtna.

A kljub temu takšno odganjanje beguncev deluje precej nečloveško, zato EU išče druge, bolj humane načine.

Italija svari EU, da naj države povečajo solidarnost pri boju z begunci, saj je Italija praktično sama s svojimi problemi glede beguncev. A druge države do sedaj niso poslušale in so si zatiskale ušesa in pokrivale oči pred problemom. Zaradi številnih žrtev v zadnjih dneh pa so se prisiljene spet spoprijeti s problemom.

Podani so bili številni predlogi za reševanje problema, eni bolj militantni (vojaški napad na libijske tihotapce z ljudmi, a tega se EU boji, ker se boji človeških žrtev med evropskimi vojaki – v Libiji vlada namreč kaos in tam se ne bi moglo voditi klasičnih vojn), drugi bolj miroljubni (Slovenija je predlagala, da bi za pomoč beguncem spet poslala svojo ladjo Triglav, kot je to že dala v uporabo v sklopu akcije Mare nostrum, Hrvaška pa je recimo dala na razpolago 37 svojih ljudi, ki bi se priključili ekipam za pomoč ljudem.).

Slovenija je ponovno ponudila svojo vojaško ladjo Triglav za reševanje beguncev

No. Vsi govorijo le o pomočeh ljudem v primeru nesreče. Seveda je še večja težava v tem, kam dati ljudi po tem, ko se jih reši. Ti ljudje ponavadi želijo iz Italije in Grčije iti naprej v želene države.

Dve najbolj želeni destinaciji beguncev sta Švedska in Velika Britanija. Švedska se je svoj čas na polno hvalila s svojo super odlično migrantsko politiko, zato smo sami že enkrat prej predlagali, da bi se morali tokovi priseljencev preusmeriti v Švedsko. Sedaj smo istega mnenja.

EU bi morala uvesti solidarnostne poti do Švedske in Velike Britanije. To natančneje pomeni, da bi države EU beguncem, ki pridejo na Lampeduso, v Malto, v Grčijo ali kam drugam, morale omogočiti beguncem prosto pot do Velike Britanije in Švedske.

Če smo natančnejši. Pri beguncih iz Italije bi morale države Italija, Avstrija, Nemčija in Danska omogočiti prosto pot beguncem do Švedske, Italija in Francija pa prosto pot beguncem do Velike Britanije.

Vedeti je potrebno, da sta ravno Velika Britanija in pa sploh Švedska glavni destinaciji, kamor želijo priti begunci, saj imajo tam veliko pripadnikov svojega naroda ali celo sorodnikov, Švedska je pa dodatno država, ki se nenehno hvali, kako zelo dobra je, kar zadeva prevzem beguncev.

Sami bi torej uvedli solidarnostne poti do teh dveh držav.

V reševanje te problematike bi morala EU vpregniti predvsem Švedsko. Ta država bi morala poskrbeti za glavnino teh ljudi, saj je edina, ki ima do beguncev neodklonilno stališče.

Druge države bi namreč imele večje težave s sprejemom beguncev.

Slovenija je recimo bolj zadovoljna, če da Italijanom na razpolago svojo vojaško patruljno ladjo, kot pa če bi sprejela begunce iz Afrike.

Slovenija je namreč v precejšnji krizi in tudi miselnost ljudi v Sloveniji ne gre v smeri, da bi ti mirno sprejeli večje število beguncev, sploh če ti ne izgledajo tako kot Slovenci.

Skratka. Preveč temnopoltih beguncev bi v Sloveniji prineslo upor prebivalstva. Slovenci kakšnega temnopoltega tu in tam sprejemajo, skoraj kot neko posebnost, če bi jih pa bilo preveč, pa bi to že dojeli kot grožnjo lastni narodni identiteti. Upamo si trditi, da bi v primeru izjemno velikega števila priseljencev prišlo do radikalizacije v državi, saj bi se Slovenci kot majhen narod začeli počutiti ogrožene. Prišlo bi celo do političnega propada strank, ki bi odkrito podpirale nastanitev večjega števila beguncev v Slovenijo (hud poraz bi doživela predvsem politična levica) in do preboja strank, ki bi temu nasprotovale. Če bi bil problem prehud, bi to vodilo tudi v željo Slovenije po zaprtju meja z državami, od koder bi ti begunci prihajali, to je predvsem meja z Italijo.

Verjetno bi se podoben scenarij zgodil tudi v kakšnih drugih državah, kar bi lahko vodilo v njihov premislek o smiselnosti biti del EU. To bi lahko ogrozilo obstoj sedanje EU, vsaj kar zadeva nekatere njene države. Zagotovo bi prišlo tudi do določenih izgredov zoper begunce, tako da bi ti v končni fazi zbežali iz Slovenije v kakšne države, kjer bi bila njihova prisotnost bolj sprejemljiva, ker jih je tam več in so zato ljudje nanje bolj navajeni.

Ravno zato je za begunce najboljše, da se jih že takoj da v države, kamor želijo in ki so jih bolj pripravljene sprejeti.

Švedska je po našem mnenju na prvem mestu glede tega. Sami bi jo preprosto spremenili v en velik zbirni center za begunce. Torej za glavno destinacijo za begunce, ki bi razbremenila druge države.

V primeru begunske krize sta torej prisotna dva problema. Prvi je človeški, torej kako preprečiti smrtne žrtve, drugi pa je problem držav, ki se morajo soočiti z velikim številom ljudi. Problem je večplasten. Ravno zato se ga evropski politiki tako izogibajo. To smo v veliki meri imeli v mislih tudi, ko smo ustvarili politični vic Angela Merkel in 400 dronov, ki si ga lahko preberete tukaj – napisali smo ga v angleščini. Ampak potrebno je vedeti. Politični vic je eno, realnost pa čisto nekaj drugega.

Vprašanje je zelo pereče in se še ne bo tako hitro rešilo. Dokler se ne reši, pa bi bilo potrebno v reševanje tega vprašanja vpregniti predvsem Švedsko in Veliko Britanijo, kamor večina beguncev najraje pride.

Druge države pa je potrebno pustiti pri miru, oziroma jim omogočiti, da pomagajo na drug način. Recimo Slovenija in Hrvaška sta ponudili svoji obliki pomoči predvsem zaradi tega, da jima ne bi bilo treba ponuditi recimo prevzema beguncev, ker vesta, da se bodo prebivalci povečanemu številu beguncev množično uprli, sploh če so ti druge rase, saj na vzhodu Evrope vlada latentni rasizem, ker je ta še vedno precej homogena, da ne govorimo o tem, da so te države tudi pogosto države, ki imajo same veliko socialnih problemov in bi to bilo samo še dodatno breme. Torej. Obstaja ogromna razlika v miselnosti vzhodno- in zahodnoevropskih držav glede tega vprašanja, čeprav je očitno že na zahodu čutiti radikalizacijo družbe do priseljencev (recimo Pegida), na vzhodu pa bi bila ta radikalizacija še mnogo hujša, saj je tudi socialni položaj prebivalcev vzhodnih držav EU veliko slabši in zato se počutijo veliko bolj ogrožene.

Skratka. EU bi morala sprostiti solidarnostne poti do Švedske in Velike Britanije, kar pomeni, da bi se beguncem omogočilo prosto pot do teh dveh držav, predvsem pa do Švedske.

Švedsko je potrebno uporabiti kot glavni center za begunce in vse EU države bi morale stremeti k temu, da valove beguncev preusmerjajo v to državo, ki se hvali s svojo begunsko politiko.

Če EU namerava sprejeti ukrepe za zmanjšanje smrti beguncev, kar bo posledično vodilo v dodatno povečanje števila beguncev, potem bo morala poskrbeti tudi za to, da te begunce po tem, ko jih sprejme, nekam da. V Švedsko in tudi v Veliko Britanijo. Tam, kamor si begunci najbolj želijo.

Značke prispevka: Begunska kriza, migracijska politika

Dossier korupcija