Dossier korupcija

četrtek, 5.avgust.2010 - 09:44

Hrvaška praznuje 15. obletnico operacije Nevihta

Operacija Nevihta je bila pomembna za hrvaško državo. Hrvaška zato upravičeno praznuje spomin nanjo.

Operaciji Blisk in Nevihta (Bljesak, Oluja), sta bili zelo pomembni vojaški operaciji na Hrvaškem v času vojne. Sicer se glede teh operacij pojavljajo tudi informacije o kršitvah pravic ljudi, o vojnih zločinih in podobno, vendar to je sestavni del vsake vojne. A kljub vsemu je vsaj po našem mnenju operacija Nevihta lahko zapisana v dobri luči, sploh za Hrvate, za Srbe pač ne, niti za vse tiste, ki so bili pobiti, sploh če so bili pobiti na neprimeren način in po nepotrebnem.

Je pa sama operacija izjemnega pomena za Hrvaško, saj je praktično pomenila začetek konca vojne na Hrvaškem. Hrvaška ni imela le okupiranega ozemlja, katerega je predstavljala novotvorba srbska krajina, ni bilo problematično samo tisto ozemlje, srbska krajina je namreč onemogočala prosto pot tudi do celotne južne Hrvaške, to je Dalmacije. Sami se še spomnimo, kako so se Srbi poskušali dogovoriti z Italijani, da bi ti dobili zgornji del od Zadra, oni pa spodnji del Hrvaške obale, ampak to so bile po našem mnenju neumnosti, saj Italiji, kot razviti zahodni državi, ni bila v interesu neka okupacija, kot je to očitno bilo v interesi uporniškim Srbom v času vojne. Ampak to ni nič nenavadnega. Tudi Slovenija ima politike, ki govorijo neumnosti in bi najraje prisvojili pol tuje države ali razdelili hrvaško morje, ki je atraktivno in zato predmet zavisti mnogih ljudi. Ne bomo govorili o imenih, ampak so znana.

Dejstvo je, da je uporniška srbska krajina pomenila en velik problem za Hrvaško. Na Hrvaškem ni trpel samo okupirani del, ampak tudi vsaj južna Hrvaška. Namreč. Bile so prekinjene prometne poti. Do tistega dela se je lahko šlo samo prek trajekta iz Rijeke (po slovensko Reke). Čeprav južna Hrvaška v obalnem delu ni imela vojne, na srečo, saj ima polno kulturnih znamenitosti. Enkrat je bil zgolj bombardiran Dubrovnik, ampak brez večje škode, to je bil en dan, oziroma zelo kratek čas, praktično nič. v Splitu in okolici pa vojne sploh ni bilo, čeprav so se pa v tistem delu dogajale druge neprimernosti. Namreč. Tuđman je poslal v ta predel precej primitiven hrvaški živelj iz Hercegovine, ki je okupiral stanovanja tistih, ki so zbežali proč zaradi akcije Nevihta. Tudi hercegovski begunci so se vedli več kot primitivno, zasedali niso le zapuščenih srbskih stanovanj, ampak so se naseljevali tudi v stanovanja turistov, tudi Slovencev, ki so imeli hude težave, ko so se vanje vselili takšni brezobzirni ljudje. Dogajale so se še hujše stvari in spomnimo se, da so se potem domačini oddahnili, ko so tako primitivni begunci nato odšli stran, ali pa so se socializirali.

O teh zadevah imamo kar precej informacij in to iz prve roke, tako z ene kot z druge strani. Ravno zato se ne postavljamo na katerokoli stran, ker se zavedamo, da so ljudje trpeli na obeh straneh, pri čemer pa poudarjamo, da sami smatramo Nevihto za dobro operacijo, ki je naredila red na Hrvaškem in vzpostavila pogoje za mir, četudi na zelo ofenziven način, ampak morda je pa takšen način kdaj celo boljši dolgoročno gledano. Sploh pa na Balkanu, kjer je očitno takšen pristop nujen, ker so ljudje precej za časom. Potrebno je poudariti tudi to, da je vojna na Hrvaškem potekala na najbolj mentalno zaostalih in precej procerkvenih delih Hrvaške, kar je po svoje dobro. Huje bi bilo, če bi bili huje prizadeti razvitejši in za hrvaško gospodarstvo pomembnejši deli Hrvaške, recimo Zagreb, Istra, Dalmacija. Ti niso bili tako (razen Dalmacije zaradi prometne odrezanosti in prevelikega navala Hercegovcev (kot posledice negativne Tuđmanove politike), ki so načeli dalmatinsko kulturno identiteto, hercegovska kultura pa na žalost ni ravno simpatična in je čisto nasprotje pristne dalmatinske kulture). Upamo, da bodo Dalmatinci naredili vse, da ohranijo svojo pristno kulturno identiteto.

Skratka. Sami poznamo tudi tisti umazan del Nevihte, ki je v veliki meri posledica dejstva, da je bil del Hrvatov (iz Hercegovine) izrazito primitiven. Že dejstvo, da je šlo za ljudi, ki so skoraj fanatični katoliki, kaže na izjemen primitivizem le teh, ki se je pa kazal na drugačen način, skozi njihovo necivilizirano obnašanje (takšni niso bili vsi, ampak dosti njih). Sami zelo zamerimo Tuđmanu, da je dovolil te stvari. S tem je naredil veliko škodo predvsem Dalmaciji in njeni kulturni identiteti. Tuđmanova politika je bila v tistem času sramotno slaba in ni bila tako državnotvorna, kot nekateri želijo prikazati. Daleč od tega. Problem je v tem, da primitivizem, sploh takšen primitivizem, katerega korenine so v cerkvi, vodi v nestrpnost in sovraštvo in takšni ljudje lahko potem v svoji neobzirnosti in animalnosti, živalskosti, naredijo ogromno škode, tudi če je sama operacija začrtana čisto legitimno in pošteno.

A vendarle. Nevihta je nekaj, na kar so Hrvatje lahko ponosni, saj je sprostila večino okupiranega ozemlja in pa je sprostila prometnice do Dalmacije. To je bila pa ena najbolj opaznih pridobitev Nevihte poleg dejstva, da je to pomenilo konec vojne na Hrvaškem.

Hrvati se torej lahko s ponosom spominjajo Nevihte, ne morejo in ne smejo pa biti ponosni na politiko Franja Tuđmana, ker je ta človek naredil Hrvaški precej veliko škodo s svojim haranjem po kulturni identiteti Hrvaške, sploh pa Dalmacije, to pa zato, ker je bil pod velikim vplivom politikov iz Hercegovine, recimo pod vplivom Gojka Šuška, ki je bil eden najbolj problematičnih politikov na Hrvaškem, ki je delal vse v korist Hercegovine pred koristjo Hrvaške in Tuđman mu je to dovolil početi.

Pred kratkim so na Hrvaškem sprejeli eno odločitev, ki nam je zelo všeč. In sicer so preimenovali ulico Gojka Šuška  v drugo (staro) ime. Razlog je bil predvsem v tem, ker se je na sojenju vojnim zločincem v Haagu ime Gojka Šuška velikokrat povezovalo s prikrivanjem vojnih zločinov na Hrvaškem. Njegovo ime je torej eno zelo neprimerno ime hrvaške zgodovine, ki si po našem mnenju ne zasluži časti. Franjo Tuđman si kljub svojim napakam morda lahko prisluži nekaj časti kot prvi predsednik, Gojko Šušak pa nikakor.

Avenijo Gojka Šuška bodo spremenili v prvotno ime Avenija izvidnikov.

Izjemen primtivizem hercegovskega politika Gojka Šuška, ki je bil hrvaški obrambni minister v času vojne na Hrvaškem, se kaže v skrajno odvratnem početju tega človeka, ki je nam znana že zelo dolgo.

In sicer je Gojko Šušak v Kanadi v Ottawi prijel svinjo, nanjo napisal TITO (kot Josip Broz Tito) in svinjo dal v mrtvaško krsto. Šlo je za en primitiven prikaz nestrinjanja s tedanjo oblastjo Josipa Broza Tita. Gojko Šušak je umrl za rakom.

Gojko Šušak je v HDZ-u spoštovan predvsem zato, ker je HDZ-ju prinesel 4 mio dolarjev iz Kanade in tako močno pomagal tej stranki pri svoji kampanji, v času, ko je nastala, v zgodnjih devetdesetih. A na žalost je bil človek, ki je prinesel denar HDZ-ju, močno ideološko obremenjen in dodatno ni deloval v korist Hrvaške, ampak predvsem v korist svoje hercegovske narodnostne ločine.

Ne smemo pozabiti, da je Hrvaška imela tudi neko željo po tem, da se Hercegovina pripoji Hrvaški. To vse je bilo povezano z močnim vplivom hercegovskih politikov na Tuđmana, ki je pa tudi sam imel takšne želje.

Stranka HDZ je bila v času Tuđmana precej problematična zaradi pretiranega nacionalizma (bila je nekaj podobnega, kot je sedaj stranka SDS ali pa NSI v Sloveniji, torej stranka, ki Hrvaški ni bila v ponos in je celo pehala Hrvaško v mednarodno izolacijo), po nastopu Ive Sanaderja in nato Jadranke Kosor pa se je močno modernizirala in postala ena žlahtna desna stranka na Hrvaškem, ki se lepo razvija, četudi je sedaj zaradi gospodarske krize nekoliko slabša v ratingih, kar je pa normalno, saj so v času krize tudi v drugih državah oblastne stranke manj priljubljene.

Ivo Sanader je ne glede na to, da sedaj morda ni najbolj priljubljen, naredil veliko za modernizacijo HDZ-ja, to je potrebno priznati. Jadranka Kosor pa je, vsaj kot sedaj kaže, še boljša glede tega. Če bo HDZ ostala takšna, kot je sedaj, bo to zelo dobro za Hrvaško.

Če se vrnemo k Nevihti. Hrvatje so lahko globalno gledano ponosni na operacijo Nevihta, ne pa tudi čisto nad vsem, kar se je dogajalo med njo, nad posameznimi ljudmi pa še manj. Ampak bistvo je pa dobro. Nevihta je pomenila konec vojne in dokončno rešitev problema srbske krajine, ter Hrvaško pripeljala na pot miru in razvoja v demokratično moderno družbo, za kar so še posebej zaslužni Račan, Sanader in sedaj Kosorjeva. Ti so Hrvaško postavilo v moderne demokratične sfere, za to pa je bila očitno potreben odhod Franje Tuđmana, ki je umrl zaradi raka.

Več o operaciji Nevihta si preberite spodaj:

Jutarnji list: Seznam člankov, ki nazorno opisujejo uspešno hrvaško vojaško operacijo Nevihta

Značke prispevka: hrvaška