sobota, 16.maj.2015 - 20:25
V Mjanmaru (Burma) bi se moralo ljudstvo Rohingya odpovedati islamu in se spreobrniti na budizem
Da bi si olajšali življenje, bi pripadniki ljudstva Rohingya morali premisliti o tem, da se odpovejo islamski veri in se spreobrnejo na budizem.
V Andamanskem morju se vali kopica beguncev islamske veroizpovedi iz Bangladeša in iz države Mjanmar (Burma).
Iz Burme bežijo pripadniki manjšine Rohingya, ki so v domači državi državljani drugega reda. Zaradi zgodovinskih dejstev jih večinsko budistično prebivalstvo sovraži, saj smatra ravno muslimane odgovorne za nasilje v omenjeni državi.
Zaradi tega Rohingye po morju bežijo iz Mjanmara na čolnih in ladjah proti Tajski, Maleziji in Indoneziji.
Vse te države jih nočejo sprejeti, četudi so nekatere od teh držav muslimanske.
Ko vidijo čolne z begunci v lastnih vodah, tam napotijo vojaške ladje. Te beguncem dajo hrano in pijačo, popravijo njihove motorje in jih napolnijo z gorivom ter jih nato odvlečejo na odprto morje, ter jih napotijo v kakšno drugo državo. Zato so se ti begunci znašli v brezizhodnem položaju.
Sami kot edino rešitev problema vidimo to, da se Rohingye poskusijo prilagoditi življenju v matični državi Mjanmar.
Ker je predvsem njihova vera kriva, da jih večinsko prebivalstvo ne mara, je po našem mnenju najboljše, da se jih pripravi do tega, da se odpovejo svoji muslimanski veri in sprejmejo budizem kot lastno vero.
V Burmi (Mjanmaru) je budizem glavna religija.
Vse, ki bi sprejeli budizem, bi morala država Mjanmar podpreti, oziroma nagraditi s tem, da jim podeli enake pravice kot preostalim državljanom.
Glede na dejstvo, da ljudstva Rohingya nihče noče, Mjanmarci ne zaradi njihove vere, muslimanske države, v katere kot begunci prihajajo, pa ne zaradi tega, ker so revni in zato nesprejemljivi migranti, je dejansko najboljša rešitev ta, da se odpovejo lastni veri – islamu in se na ta način prilagodijo večinskemu prebivalstvu Mjanmara.
Skratka. Ljudstvo Rohingya se mora v Mjanmaru odpovedati svoji v Mjanmaru osovraženi muslimanski veri. Najboljše bi bilo, da se spreobrnejo na budizem, ali morda na kakšno drugo vero.
Kolikor smo zaznali, je v Savdski Arabiji kar precej prebežnikov iz ljudstva Rohingya.
Sami vidimo še eno možnost za rešitev problema.
Mjanmar in Savdijska Arabija (ki je ena najbogatejših držav na Arabskem polotoku) bi lahko skupaj ustanovili akcijski načrt preselitve vseh pripadnikov ljudstva Rohingya iz Mjanmara v Savdsko Arabijo.
Tisti, ki bi želeli prebegniti, bi tako lahko prišli v Savdsko Arabijo, tisti, ki bi ostali, pa bi se morali odpovedati islamski veri in se spreobrniti na budizem.
Vendar vprašanje je, če bi Savdska Arabija bila pripravljena sprejeti takšen akcijski načrt. Že druge muslimanske države so pokazale, da niso preveč pripravljene pomagati svojim rojakom po veri, tako se ne ve, ali bi bila tudi Savdska Arabija bolj odprtih rok do njih.
Ravno zato bi morali pripadniki ljudstva Rohingya na stvari gledati pragmatično. Če jim niti pripadniki lastne religije niso pripravljeni pomagati, potem dejansko ni nobene potrebe, da se oklepajo vere, od katere nimajo nobene koristi – to je islama.
Če gledajo na stvari pragmatično, je za tiste pripadnike ljudstva Rohingya, ki prebivajo v Mjanmaru (Burma), najboljše, da se spreobrnejo na budizem in se tako odpovejo muslimanski veri.
Značke prispevka: Begunska kriza
Komentarji
Odgovorite
Tweeti medijev
Supervizor
Aktualna sporočila komisije za preprečevanje korupcije
Spletna stran komisije za preprečevanje korupcije Republike Slovenije
Društvo Integriteta
Problem ljudstva Rohinjga ni le muslimanska vera, ampak tudi ogromna rodnost srhljivih razsežnosti. Ponekod imajo družine od 10-12 otrok.
Problem ljudstva Rohingya še zdaleč ni samo v tem, da imajo muslimansko vero, ki v Mjanmaru zaradi zgodovinskih razlogov ni zaželena, ampak ima ljudstvo Rohingya še en veliko hujši problem. Veliko rodnost.
Praktično je stopnja razmnoževanja pripadnikov ljudstva Rohingya takšna, da jih lahko imenujemo kar stroji za rojevanje otrok.
V nekaterih predelih, kjer prebiva ljudstvo Rohinyga, ima vsaka družina v povprečju od 10 do 12 otrok, nekatere pa celo več. Skratka. Njihova rodnost je katastrofalno grozljiva.
Zaradi tega so oblasti v Mjanmaru sprejele politiko dveh otrok za pripadnike ljudstva Rohingya. Ta politika družinam dovoljuje imeti samo 2 otroka.
Gre za adaptacijo politike enega otroka, ki velja na Kitajskem.
Po našem mnenju je ta politika primerna, morda celo še preveč permisivna. Sami bi uveljavili kar strogo politiko zgolj enega otroka, kot velja na Kitajskem.
Čeprav je takšna politika dejansko koristna, pa jo v Združenih narodih, ki niso ravno nek hram pameti, ampak prej hram cenenega politikantstva, zavračajo kot kršitev človekovih pravic.
Ravno zaradi izrazitega razmnoževanja ljudstva Rohingya se tega ljudstva najverjetneje otepajo tudi druge države, kamor ti ljudje hočejo priti kot begunci, ker se tudi te države bojijo, da se bo problem njihovega enormnega razmnoževanja preselil tudi k njim in bodo nato, če jih sprejmejo, kmalu imeli kopico neizobraženih ljudi, ki ne znajo čisto nič drugega kot le rojevati otroke in to še otroke muslimanske veroizpovedi, za islam se pa ve, da ima močno tradicijo terorizma in fundamentalizma. Še več. Ker je ljudstvo Rohingya v podrejenem položaju v Mjanmaru in brez lahkega dostopa do izobrazbe, ga po določenih informacijah že izkoriščajo določene skrajne islamske skupine za širjenje svojih skrajnih islamskih pogledov, kar je še en dodaten problem ljudstva Rohingya.
Ravno informacija o eksplozivni nataliteti ljudstva Rohingya, pa tudi informacije o infiltraciji radikalizma v njihovo islamsko vero, omogoča razumeti, zakaj se druge države tako otepajo tega ljudstva in čolne beguncev potiskajo iz svojih teritorialnih voda nazaj na odprto morje.
Ljudstvo Rohingya je resnično narod, ki ni tako neupravičeno tako zelo nezaželen.
Sami razumemo tako Mjanmar, kot tudi Tajsko, Malezijo in Indonezijo, zakaj imajo takšen odnos do tega hitro množečega se ljudstva.
Reuters: Myanmar minister backs two-child policy for Rohingya minority
Oblasti v Burmi (Mjanmar) bi morale premisliti o naslednjih načinih zmanjševanja rodnosti ljudstva Rohingya: Ustanovitev posebnih klinik za abortuse in posebnih zdravstvenih enot za abortuse, kontracepcijska sredstva, sterilizacija (ki bi se lahko opravljala v klinikah za abortuse). Vse s ciljem olajšati težave ljudstvu Rohinjga pri izvajanju politike dveh otrok.
Zaradi politike dveh otrok naj bi se ženske ljudstva Rohingya, da bi preprečile kaznovanje zaradi presežnih otrok, zatekale k nepravilno izvedenim abortusom s strani nešolanih ljudi, ki pripeljejo do hudih zdravstvenih problemov pri ženskah, ki so podvržene nestrokovno izvedenim abortusom.
Ta problem bi bilo enostavno rešiti na način, da Mjanmar odpre posebne klinike, ki bi bile specializirane samo za abortuse in dodatno usposobi ekipe strokovnjakov, ki bi izvajale abortuse na področju, kjer živi ljudstvo Rohingya.
Morda ne bi bilo slabo, da bi oblasti v Mjanmaru začele ljudstvo Rohingya ozaveščati o prostovoljni sterilizaciji.
Primer.
Sami bi uvedli še strožjo politiko enega otroka, takšno kot jo zelo uspešno implementira Kitajska, dodatno pa bi dali možnost družinam iz ljudstva Rohingya, da imajo še enega otroka, v kolikor bi ti nato dovolili, da se nad njimi opravi sterilizacija, ki bi jo prav tako izvajale posebne klinike za abortuse.
To je tudi ena od možnosti, ki bi bila primerna, poleg seveda kontracepcijskih tablet, za katere pa ne vemo, ali jih Mjanmar sploh lahko financira.
Torej. Potrebno je narediti vse, da se zmanjša rodnost ljudstva Rohingya na neko normalno raven in se prepreči zdravstvene zaplete ob slabo narejenih abortusih.
Oblasti v Mjanmaru (Burmi) bi morale premisliti o vsem tem in sprejeti primerne ukrepe.
Ukrepi morajo iti vedno v smeri, da se pred kaznovanjem omogoči ljudem, da izberejo alternativne rešitve.
Res pa je, da je potrebno nekaj storiti glede pretiranega razmnoževanja ljudstva Rohingya, ker takšna stopnja rodnosti pri ljudstvu Rohingya (ko ima skoraj vsaka družina od 10-12 otrok) resnično ni vzdržna.