sobota, 7.avgust.2010 - 06:39
Obrambna ministrica se vse bolj kaže kot ženska, ki nima niti toliko lastnega jaza, da bi preprečila vpletanje cerkve v državo.
Blagoslov vojaške ladje Triglav je še vedno aktualen. Slovenska katoliška cerkev je namreč v imenu vseh religij blagoslovila vojaško ladjo. To se je zgodilo malo po tem, ko je Ljubica Jelušič povabila na sestanek nadškofa Antona Stresa in se mu zahvalila za sodelovanje katoliške cerkve v okviru slovenske vojske (verska oskrba). Že to dejanje je kazalo, da je vprašljivo, ali se Ljubica Jelušič zaveda, da naj bi bili cerkev in država ločeni.
Sam katoliški blagoslov pa je podal nova trenja. Tudi sami smo o tem pisali in sicer tukaj.
Tokrat so se oglasili budisti, ki so naravnost šokirani nad tem, da je katoliška cerkev ladjo blagoslovila v imenu vseh konfesij. Budisti so rekli, da so po krivem prišli v skupino religij, ki naj bi blagoslovile vojaško ladjo. Budisti so namreč mnenja, da je blagoslavljanje orožja popolnoma skregano z njihovo vero in prepričanji in se zato ograjujejo od delovanja katoliške cerkve.
Budisti so bili še bolj kritični in so katoliško cerkev obtožili, da čedalje bolj poskuša zabrisati ločnico med cerkvijo in državo in se želi na ta način povezati z državo.
Problem sicer ni samo v katoliški cerkvi. Za katoliško cerkev je znano, da si želi kot nek parazit prodreti v državne vplivanjske vzvode (pri tem ni edina, oblast namreč mika marsikoga), zaradi česar jo je potrebno držati na povodcu, zato tudi je prišlo do ustavnega določila ločenosti cerkve in države, ravno zaradi cerkvene agresije nad državo, to je znano, zakaj mora nekaj takšnega obstajati v ustavi, to je nek povodec za cerkev, neka ketna ki cerkev drži na varni oddaljenosti od države (sicer so nekatere problematične stranke to ločenost zavrle, recimo NSI, ki predstavlja po našem mnenju hud problem za slovensko politično ozračje, na srečo je stranka izpadla iz parlamenta, a še vedno hara po Sloveniji s svojimi procerkvenimi stališči, kar je seveda slabo, saj ta stranka na žalost nima nobenega zavedanja o tem (ali je pa premajhno), da cerkev ne sme biti povezana z državo, ko je bila ta stranka na oblasti, je v nekaterih primerih še posebej pokazala, da ni sposobna ločiti med cerkvijo in državo, vsaj po našem mnenju, celo v SDS-u so morali brzdati nekatera preveč procerkvena stališča politikov stranke NSI).
Kot smo rekli. Problem ni samo v katoliški cerkvi. To je nepopravljiva organizacija, ki jo je zaradi tega potrebno držati na povodcu. Vprašanje je, koliko določeni politiki ta povodec uspešno uporabljajo, torej koliko se zavedajo potrebe po ločitvi cerkve od države.
Ljubica Jelušič se tega očitno premalo zaveda, že do takšne mere, da jo morajo druge verske ustanove oziroma predstavniki le teh, v konkretnem primeru budistična cerkev, opozarjati na ločenost cerkve od države.
Res je prišlo do absurdne situacije, ko so predstavniki neke vere začeli opozarjati na potrebo po ločenosti cerkve in države.
Tu se kaže moralni razkroj nekaterih ljudi ali pa nezavedanje le teh o tem, da je ločenost cerkve od države nekaj, kar je nujnega, čeprav se morda na prvi pogled ne zdi. V Sloveniji je na žalost cerkev čedalje bolj prisotna v državnih zadevah, to se pa dogaja takrat, ko je sistem slab. Vpletanje cerkve ne prinaša nič dobrega, povečano vpletanje cerkve v državo pa pomeni,da v državi in njenih oblastnih strukturah nekaj ni dobrega.
Ljubica Jelušič bi morala premisliti o tem, kaj počne.
V zvezi s tem smo sami še dodatno razmišljali. In sicer zakaj se je Ljubica Jelušič šla zahvaljevat slovenski katoliški cerkvi za njen doprinos v slovenski vojski. Odgovor je morda tudi v tem, da se je Slovenija odločila poslati vojake, inštruktorje, na vojna področja v Afganistanu, na katerih potekajo dejanske bojne operacije. To povabilo je lahko torej bilo nek zlovešč omen, torej znak, ki je kazal, da se pripravlja nekaj nevarnega v smislu, ker pač Slovenci gredo po novem na nevarna področja, je potrebno okrepiti versko oskrbo, saj je možno, da bodo tam tudi umrli oziroma bili življenjsko bolj ogroženi.
Sicer sodelovanje Slovencev v tujih misijah ni nič spornega, to je pač obveznost Slovenije kot članice Nata, vendar sporno pa je pretirano vpletanje cerkve v državo.
V tem članku ponovno izražamo naše zadovoljstvo nad dejstvom, da vsaj v šolskem sistemu na mestu šolskega ministra obstaja človek, ki ima jasno začrtan pogled na ločenost cerkve od države za razliko od Ljubice Jelušič. Ravno zato je tudi precej nepriljubljen pri procerkvenih strankah, ki si prizadevajo povečati vpliv cerkve na državo, kar je seveda slabo. Igor Lukšič je znan po tem, da je kot profesor na FDV naročil študentom, da gredo na dan volitev gledat v cerkev, kaj se političnega dogaja v njej in ali cerkev agitira za določene stranke. Sami smo takrat bili nekoliko kritični do tega početja in smo rekli, da ni ravno najlepše, da se gre ljudi, ki gredo na mašo, preverjat, kaj počnejo. To je delovalo nekoliko nenavadno. A kljub temu našemu nekoliko odklonilnemu mnenju (ker sami ne maramo, da kdo načrtno zasleduje nekatere osebe), vidimo tudi dobro lastno tega. To, da se nadzoruje, ali se v cerkvi spoštuje volilni molk, je ok. Po drugi strani pa kaže na jasna stališča ločenosti cerkve in države. Več o zadevi si preberite tukaj.
Seveda pa je pri vsem najbolj odvratno dejstvo, da predstavnik neke verske skupnosti naredi nekaj v imenu vseh drugih skupnosti. Slovenska katoliška cerkev si je jemala pravico postaviti se nad vse druge religije in v imenu njih sprejemati odločitve, ki so v nasprotju s stališčih drugih religij.
Takšna situacija je naravnost grozljiva in je čisto upravičeno sprožila nezadovoljstvo pri predstavnikih drugih religij. In ravno tu je ta problem katoliške cerkve, ki si želi lastiti neko vodstveno vlogo nad vsemi, to je pa popolnoma nedemokratično početje, ki spominja na fašizem in totalitarizem, če smo iskreni. Gre za odtegovanje pravice do svobode govora in lastnega mnenja.
Ljubico Jelušič je lahko čedalje bolj sram, kaj se dogaja v njenih vrstah.
RTV Slovenija: Budisti: Med “pristaši blagoslova orožja” smo se znašli brez privolitve
Značke prispevka: katoliška cerkev, mors