Dossier korupcija

sreda, 11.avgust.2010 - 03:03

V 43. letu starosti umrl nekdanji smučarski reprezentant Sašo Robič. Storil naj bi samomor.

Poletni meseci so meseci, v katerih veliko ljudi očitno doživlja stiske. Zato ne preseneča, da mnogo ljudi pomisli na samomor, dosti od njih ga pa tudi stori. Še posebej je s samomori obremenjena Slovenija, ki je znana kot država egoističnih ljudi, ki v svojem egoizmu ne vidijo ali nočejo videti stiske drugih, zato mnogi svoje stiske prikrivajo, saj odkrito govorjenje o njih v družbi s takšno mentaliteto kot je slovenska, egoistično, celo primitivno mentaliteto, pomeni slabost. Zato mnogi raje storijo samomor, kot da bi bili stigmatizirani s strani primitivne slovenske družbe, če bi odkrito govorili o svojih stiskah.

Družba se sicer rada ponaša kot neka dobrodelna družba, a seveda so zadeve pri Sloveniji daleč od resničnega. Dobrodelnost je zgolj navidezna. Pomoč se daje v obliki nekih denarnih sredstev ljudem, ki so že na dnu, ljudem, ki so v fazi stiske pa se ne pomaga. Slovenska družba izključuje vse, ki se ne znajdejo v mediokritetnem vzorcu ali pa tiste, ki se znajdejo v stiski, potisne jih na samo dno, jih tako rekoč potepta, šele nato jim “kao” pomaga  In v tem pogledu je slovenska družba katastrofalna, recimo temu neprijetna.

Slovenska družba preprosto stigmatizira stiske ljudi. Ljudje, ki se znajdejo v stiski, se zato bojijo stigme, zato svojo stisko prikrivajo. Ničkolikokrat se je zgodilo, da je nekdo storil samomor, pa nihče ni vedel zakaj, ali vsaj večina ljudi ni vedela zakaj, ravno zato, ker ljudje to prikrivajo, da ne bi doživeli stigme v smislu, da bi se te ljudi začelo dojemati kot šibke, kot neuspešne in podobno.

Verjetno bi mariskakšno življenje, odvzeto s strani same osebe, torej s samomorom, bilo rešeno, če ne bi bila slovenska družba tako egoistična in po svoje tudi izključujoča. Ob takšni gnilosti družbe, ki do določene mere korenine vleče tudi v posebnem slovenskem katoliškem izročilu, ki je specifično, na žalost je ta specifika slaba, ne preseneča takšno stanje v družbi, stanje, ko je neka država tako zelo obremenjena s samomori.

Na Dossier korupcija precej pogosto obravnavamo tematiko samomorov, to je nam ena najbolj zanimivih tematik, zato za razliko od drugih medijev bolj vestno in pogosto pišemo o tej problematiki. Drugi mediji v skladu s primitivno miselnostjo, ki vlada v Sloveniji povečini izvajajo cenzuro, češ samomore je potrebno pometati pod preprogo. O njih se ne sme pisati, ker je to tabu, ker je to sramotno, če nekdo stori samomor. Naravnost žalostna je miselnost, ki vlada v tej državi v odnosu do te tematike. Gre za neke vrste nestrpnost. Če ne bi bili slovenski mediji tako primitivni in defektni kot je sama slovenska družba, bi se lahko ta družba ravno iz tematike samomorov zelo veliko naučila, ampak ne, v Sloveniji je samomor tabu, ki ga je potrebno prikrivati zaradi bojda preprečevanja ponovitev iz zgledov.

Preprosto se na samomorilce gleda v tej družbi kot na nekaj slabega. Tu gre torej za nestrpnost, a za nestrpnost do mrtvih ljudi in posledično do njihovih svojcev. Vsi pa vemo, kako nestrpna je v veliki meri zaradi primitivne slovenske katoliške cerkve, ki je dosti bolj primitivna kot katoliške cerkve v drugih državah, slovenska družba. Ta družba svoj obstoj dejansko gradi na sovraštvu do posameznih populacij. To je velik defekt slovenske družbe po našem mnenju.

Naj povemo, da smo bili zelo neprijetno presenečeni nad dejstvom, da so slovenski mediji spet izvajali samocenzuro. Slovenski mediji že sami velikokrat pravijo, da so padli na nizke veje. To je res. Takšno zamolčevanje dejstev je neprimerno. Nekateri mediji so zapisali nenadno slovo in pisali vse v nekih šifrah, češ da je imel nežno dušo in podobno, da bi pa rekli konkretno, da je storil samomor, to pa ne, kot da ne bi želeli umazati njegovega imena. In tu se kaže ta nestrpnost slovenske družbe. Tudi novinarji so isti, ker so del te slovenske egoistične družbe.

To, da nekdo stori samomor, ni tabu, na ljudi se ne sme tako gledati, ampak je potrebno preučiti zadeve, ne pa jih pometati pod preprogo.

Zadnji v nizu samomorov, ki so se zgodili v Sloveniji, je smrt nekdanjega smučarskega reprezentanta Saša Robiča, ki je očitno bil v stiski, katere pa ni povedal drugim, verjetno zaradi tega, kar smo sami temeljito opisali, zaradi strahu pred stigmo.

Po določenih informacijah naj bi storil samomor. Samomor naj bi storil tako, da je skočil v globino iz viadukta Peračica.

Viadukt Peračica je sicer viadukt iz katerega ljudje skačejo v globino z vrvjo – gre seveda za bunji jumping.

SKOK IZ VIADUKTA PERAČICA

A očitno je viadukt tudi mesto, s katerega se vržejo ljudje v stiski, ki želijo končati svoje življenje.

Na žalost je po določenih informacijah na takšen način življenje končal tudi nekdanji smučarski reprezentant, ki je po karieri opravljal poklic smučarskega trenerja.

O nesrečni smrti Saša Robiča, ki je umrl še zelo mlad, saj je imel le 43 let, so se razpisali tudi na enem izmed forumov.

Oglejte si temo.

Med.over.net: Sašo Robič

Značke prispevka: Samomori