Dossier korupcija

torek, 8.september.2015 - 03:04

Ob silni skrbi za Sirce so evropske države pozabile na druge migrante

DIKSRIMINACIJA PRI SPREJEMU BEGUNCEV USTVARJA LJUDI, KI JIH NIHČE NOČE. NA UDARU EVROPSKEGA RASIZMA SO PREDVSEM BOLJ TEMNOPOLTI BEGUNCI IZ AFGANISTANA IN PAKISTANA, KI JIH DRŽAVE EVROPE ZAVRAČAJO IN DELAJO VSE, DA BI SE JIH ZNEBILE.

Kruta begunska politika v Evropi ustvarja ljudi, ki jih nihče noče. Nekaj teh ljudi se nahaja tudi v neposredni bližini Slovenije, ob reki Soči.

V celotnem vrvežu migrantske krize, ki trenutno trese Evropo, so mnogi pozabili na ene od migrantov.

Celotna skrb je osredotočena predvsem na Sirce, ki so sicer res najbolj upravičeni do pridobitve azila, a vsekakor niso edini, ki jim je potrebna pomoč.

Deutsche Welle je predstavil članek z ganljivo zgodbo ljudi, na katere je Evropa pozabila.

Nekateri migranti, ki prihajajo iz Afganistana so namreč na poti v boljši jutri kar nekako obupali.

Zato je mogoče v parkih madžarskih mest videti ljudi, ki kot da so izgubili upanje.

Nemčija je podelitev azila namreč obljubila Sircem, zato so se ti polni upanja odpravili v Nemčijo, nekateri Afganistanci pa so kar počakali, in to na Madžarskem, ki se ni izkazala za gostoljubno do beguncev.

Nekateri Afganistanci so namreč izgubili voljo iti naprej, saj se bojijo, da jih bodo nemške oblasti, upoštevajoč dublinsko pravilo, poslale nazaj, in zato so dobili občutek, da ni več vredno boriti se za nekaj, kar je obsojeno na neuspeh.

Celo humanitarni delavci jih bodrijo in spodbujajo, da naj gredo, naj gredo naprej, ker je to v njihovem najboljšem interesu, a sami več ne vedo, ali je vse sploh še smiselno. Ne vedo, kaj storiti.

Afganistanci so za razliko od Sircev morali opraviti veliko večjo pot, ki jih je vodila od Afganistana, prek Irana, Turčije v Evropo.

V članku je predstavljen tudi 15-letni Afganistanec Umar, ki je odšel iz Afganistana po tem, ko so talibani razstrelili šolo, katero je za Afganistance zgradil njihov predsednik. Na poti se je srečeval s številnimi nevšečnostmi, sploh na poti skozi Iran, kjer ni jedel tudi po več dni.

Tudi v neposredni bližini Slovenije (v Italiji (Gorica), ob slovensko-italijanski meji) se ravno po barvi kože bolj temnopoltim Afganistancem ne godi prav nič dobrega in živijo na bregu reke Soče v takoimenovani džungli. Torej. Lahko rečemo, da ne obstaja le džungla v Calaisu, ampak obstaja tudi džungla v neposredni bližini Slovenije, na bregovih reke Soče.

Tem ljudem je na pomoč priskočilo humanitarno društvo UP, katerega vodi znana muslimanska aktivistka v Sloveniji Faila Pašič Bišić (sicer znana po tem, da v javnosti še nikoli ni pokazala svojih las, ki jih ima vedno pod različnimi rutami – ruto nosi za imidž in kot neke vrste aktivizem, ne pa zato, ker bi jo k temu silila njena vera oziroma zaradi vere njena družina – iskreno povedano bi jo sami kdaj želeli videti tudi brez rute, a verjetno se to ne bo zgodilo, ker bi se verjetno Faila Pašić Bišić takrat počutila, da je izneverila svoje principe).

Humanitarno društvo Up iz Jesenic je priskočilo na pomoč beguncem v Gorici. Jesenice so sicer mesto z največjim deležem muslimanov v Sloveniji. Delež muslimanov v Jesenicah je namreč 20 %, Faila Pašić Bišić je ena najbolj vidnih aktivistk iz tega mesta.

Sicer pa ti Afganistanci kljub temu, da so blizu slovenske meje, čez njo ne zahajajo, saj jih slovenski policisti (po njihovih besedah) takoj vklenejo, če gredo čez mejo, in so se že naučili, da se v Slovenijo pač ne sme iti.

Rasizem v Evropi sicer ni nič nenavadnega, niti v Sloveniji. Ravno zaradi zavedanja o tem problemu na Dossier korupcija v člankih ponavadi svetujemo, da bi bilo boljše, da Slovenija sprejme bolj bele begunce, saj bi bili temnopolti begunci v njej žrtev diskriminacije, a vedno dodamo, da je te begunce dobro dati v kakšne druge države, recimo v Švedsko, ki je glede sprejemanja različnih kultur in ras na višjem nivoju kot Slovenija (kot slovenska družba).

Vendar zelo žalostno je videti, kako se tudi pri vprašanju beguncev zaradi politike sprejemanja bolj belih Sircev dogaja, da so nekateri begunci izpuščeni in so potisnjeni na samo dno. Ravno takšnim beguncem bi morale države posvetiti posebno pozornost.

Z diskriminacijo beguncev je sicer začela predvsem Nemčija, ki se je odločila, da vrata odpre le Sircem (ki sodijo med bolj bele in bolj izobražene begunce), druge begunce pa namerava zavračati.

Za EU bi bilo najboljše, če jim že ne podeli azila, da jim omogoči razvoj v njihovih državah, od koder prihajajo. Recimo v Afganistanu, ne pa da ti ljudje živijo po evropskih džunglah, v gozdovih, med dežjem pa nekateri celo spijo pod mostovi, kot je to primer v italijanski Gorici.

Deutsche Welle: Hungary’s crisis exposes farce of EU asylum policy

RTV Slovenija: Foto: Dobrodošli v Džungli, največjem taborišču v zahodni Evropi

Primorske novice: Mali Afganistan ob Soči

Človekoljubno dobrodelno društvo UP Jesenice – spletna stran

Značke prispevka: Begunska kriza