Dossier korupcija

ponedeljek, 21.september.2015 - 10:09

Ali bo Nemčija pobrala begunsko smetano, ostale države pa prisilila, da poberejo ostanke?

Evropskim državam se lahko zgodi, da jih bo Nemčija izigrala. Sama bo pobrala le begunce, ki jih želi sprejeti, drugim pa bo dala begunske ostanke.

Katera država bo dobila kaj od begunske sladoledne kupe? Nemčija in še nekaj zahodnih držav bodo zagotovo dobile češnjo in preliv. Vzhodnoevropskim državam pa se pri begunski sadni kupi obetajo zgolj begunski ostanki.

Nemška politika že nekaj časa napoveduje, da bo sprejela zakone, po katerih bo odstranila vse migrante, ki prihajajo iz držav, kjer ni večjih vojn, da bi naredila prostor za begunce iz Sirije.

Nemčija si vseskozi prizadeva, da sprejme le sirske begunce, drugim pa dobrodošlico Nemčije zavrne.

Sicer bi nekdo lahko rekel, da to Nemčija počne zato, ker se resnično poteguje za tiste ljudi, ki pomoč res potrebujejo, ker se nimajo kam vrniti, a v ozadju so tudi drugi interesi Nemčije.

Sirski begunci so namreč od vseh beguncev najboljši. Sirija je bila namreč pred ameriškim vmešavanjem vanjo solidna država, celo precej zmerna sekularna država, ki je skrbela za izobraževanje svojega naroda.

Zato so Sirci v veliki meri precej umirjeni ljudje in so dodatno tudi precej dobro izobraženi, mnogi tudi z visoko izobrazbo.

Skratka. Sirci predstavljajo visokokvalificirano delovno silo, ki bi jo lahko Nemci hitro začeli uporabljati v svojih podjetjih.

Dodatno so Sirci pogosto bolj beli od drugih beguncev, torej nosijo bolj svetle gene, kot je to primer s kakšnimi drugimi begunci. Med Sirci je pa tudi nekaj kristjanov.

Torej. Sirci so begunci, ki bi jih Nemčija najraje imela tudi v primeru, da v Siriji ne bi bilo vojne. Dosti raje kot Afganistance, Pakistance ali kakšne druge.

Zaradi nemške izbirčnosti se lahko enostavno zgodi, da bo Nemčija pri sebi pustila zgolj begunsko smetano, preostale begunce (manj izobražene, manj bele, revnejše) pa bo prepuščala drugim državam.

Zaradi tega se Nemčiji gre, da se v EU uvedejo obvezne kvote, ki bi ji omogočale, da takšno politiko tudi izvede.

Evropejci, predvsem Nemci, sicer zelo radi poudarjajo neko evropsko solidarnost in spoštovanje človekovih pravic, ampak resnica je precej daleč od tega.

Evropejci imajo v sebi prirojen egoizem, katerega pogosto želijo prikriti pod različnimi floskulami o človekovih pravicah, dasiravno predvsem zahodni Evropejci pogosto vzhodno Evropo izberejo za odlagališče tistega, kar je po njihovem mnenju slabšega.

Sami smo mnenja, da bi evropske države morale dobro preučiti, kako bo potekalo razdeljevanje beguncev.

Ali bodo Nemci pri sebi obdržali le begunsko smetano, medtem ko bodo manj kvalificirane begunce naprtili drugim državam?

Nemčija si bo to lahko privoščila, saj vsi hočejo ravno tam in bo zato Nemčija lahko izbirala, koga bo sprejela, z obveznimi kvotami pa bo prisilila druge države, da sprejmejo nemške ostanke.

To je zadeva, o kateri sami že nekaj časa razmišljamo, ampak tega nismo prelili v članek, ker se je Nemčija do sedaj res pokazala kot najboljša do beguncev.

Vendar. Potrebno je vedeti, da je to šele začetek. To je šele prihod beguncev, dodatno pa je potrebno vedeti, da Nemčija potrebuje delovno silo in čim bolj je ta kvalificirana že ob prihodu, tem bolje za Nemčijo.

Nemčija ima torej en konkreten totalno egoistični interes pri beguncih, torej interes zapolnitve manjka delovne sile.

Druge države se morajo paziti, da ne bodo izzvenele kot neki osli za zadovoljevanje nemških interesov.

Nemčija bo torej pobrala vse begunce, ki jih lahko izkoristi, tiste ljudi, ki so pa manj izobraženi, manj beli, manj kvalificirani, bolj revni, pa bo prepustila drugim državam.

In to je strah, ki ga morajo imeti druge evropske države, kar zadeva begunce.

Druge države bi morale preprečiti Nemčiji (in drugim zahodnim državam), da od beguncev pobere samo begunsko smetano, ki jo lahko uporabi, vse drugo pa pod pretvezo obveznih kvot prenese na druge države.

Nemčija je že sicer pokazala, da je njena skrb prvenstveno dobrobit Nemčije.

Spet se lahko zgodi, da bo Evropa razdeljena, kar bo ponovno delalo in še povečalo razlike znotraj Evropske unije.

Torej. Nemčija na prvi pogled deluje najbolj humano, ampak vprašati se moramo, ali bo pobrala samo begunsko smetano. Tega Nemčija ne bi smela storiti. Morala bi prerazporeditev beguncev narediti bolj pošteno, ne pa da pride do tega, da Nemčija pobere tisto, kar je uporabno in relativno dobro, drugim pa prepusti, da se ukvarjajo z drugimi begunci oziroma migranti.

To je stvar, ki jo je potrebno vzeti v ozir.

Predvsem vzhodnoevropske države bi lahko postale odlagališče za nemške begunske ostanke.

Sicer je to zelo grdo povedano, ampak tako pač je. Žal je spekter beguncev zelo širok. Prvenstveno je vsak človek človek, vendar obstajajo razlike med temi ljudmi in Nemčija se teh razlik zelo dobro zaveda, zato pa ji je do tega, da sprejme zgolj Sirce, ki da so najbolj prizadeti z vojno, v mislih pa ima tudi dejstvo, da so najboljši begunci.

Torej. Nemški interes je potrebno prezreti oziroma Nemčija bo morala razporeditev izpeljati na pošten način, ne pa da deli države Evrope na boljše in slabše, in tudi begunce na boljše in slabše in reče, k boljšim evropskim državam bodo šli boljši begunci, slabše begunce pa bodo dobile slabše evropske države.

O enotnosti, solidarnosti, enakosti v Evropi pa naj Evropejci raje ne govorijo, ker tega ni. To so prazne floskule evropskih politikov, ki so navadna laž.

Vedeti je potrebno, da se pod humanitarno podobo Nemčije skriva njen konkreten interes, obvezne kvote so pa zgolj nemška rešitev za begunske ostanke, torej za begunce, za katere Nemčija oceni, da jih ne more uporabiti.

Če pogledamo samo nemške proizvajalce, lahko vidimo ta interes Nemčije.

Tek&Trend: Daimler CEO Dieter Zetsche extends helping hand to refugees

Euronews: Refugees may be Germany’s ‘next economic miracle’, says Daimler boss

Skratka. Nemčija ima svoj interes pri begunski krizi in jo vidi kot priložnost, druge države Evrope pa služijo zgolj kot neka zaščita, da ne bi bil tok beguncev v Nemčijo prehud in da ima Nemčija kam za odložiti begunce, katerih noče, sploh takrat, ko napolni lastne kapacitete.

Znano pa je, da Nemčija na letni ravni potrebuje pol milijona dodatnih delavcev. Za njih je begunska kriza z določenega aspekta skoraj kot božji dar. Ostanke pa Nemčija (in druge zahodne države) očitno namerava prepustiti drugim državam, predvsem vzhodnoevropskim.

Bodo vzhodnoevropske države sprejele takšen scenarij, ali bodo Nemčijo uspele nekako prisiliti, da se begunski kolač porazdeli bolj pravično?

Značke prispevka: Begunska kriza