ponedeljek, 21.september.2015 - 22:12
PRIKAZ ZAŠČITE ZUNANJIH MEJA EVROPSKE UNIJE ZA PREPREČITEV BALKANSKE BEGUNSKE POTI
Spodaj predstavljamo poenostavljen prikaz zaščite zunanjih meja Evropske unije z vojsko. Evropska unija bi morala zaščiti vse morske poti, ki vodijo do Turčije (tudi v Črnem morju) in pa vsa kopenska stičišča s Turčijo. To je prikaz zadovoljive zaščite Evropske unije pred begunci. Vse drugo je nič. Res pa je, da bi se s tem močno okrnil humanitarni vidik. Evropska unija bi s to zaščito jasno povedala, da ni pripravljena pomagati beguncem na svojem ozemlju.
Opomba: Pri zgornjem zemljevidu ni prikazanih grških otokov, ki ležijo čisto blizu turške obale. Dejansko bi vojaške ladje morale patruljirati na tistih področjih, v enem zelo ozkem morskem pasu. Zgornja slika je res zgolj poenostavitev, ki smo jo izdelali kot bežni prikaz zaščite, kot neko skico.
Na Dossier korupcija smo že v članku z dne 13.9.23015 z naslovom: “Zadeve so se drastično spremenile. Nemčija se je odločila nadzorovati svoje meje. Ustavila je tudi vlake iz Avstrije.”, povedali, da bi bila ena od rešitev begunske krize tudi ta, da Evropska unija vojaško zapre mejo med Grčijo in Turčijo. To našo idejo smo že imeli v načrtu razviti v enem prihodnjih člankov. Razvijamo jo v tem.
Vedeti je potrebno, da je Grčija članica schengenskega področja z zunanjo mejo Schengna, ki gleda na Turčijo.
A ta meja je na morskem delu popolnoma porozna.
Večina beguncev pride v Evropo ravno skozi to mejo in nadaljuje pot prek Grčije, Makedonije in Srbije proti zahodu Evrope.
Problem Evropske unije je v tem, da ima popolnoma porozno zunanjo mejo Evropske unije pri Grčiji, zaradi česar se vanjo iz Turčije zliva reka beguncev. Obenem pa Evropa ščiti notranje zunanje schengenske meje pri Madžarski in Sloveniji. To je seveda narobe svet, ki kaže na popolno nesposobnost Evropske unije soočiti se s problemom.
Če bi bila Evropska unija voljna rešiti begunsko krizo, bi morala vojaško zaščititi svojo mejo s Turčijo.
Tega se ne bi smelo naprtiti Grčiji, ki se ni sposobna soočiti s tem pritiskom, a obstajajo države, ki so to sposobne. Recimo Francija in Velika Britanija.
Te države bi lahko razporedile svoje vojaške ladje na delu med grškimi otoki in Turčijo in na ta način fizično preprečevale beguncem pot do Grčije.
Tako bi se ustavila begunska pot, če bi to EU res želela storiti.
Ampak EU očitno tega noče storiti. Glavni problem pa je predvsem v Nemčiji, ki v beguncih vidi priložnost zapolnitve manjka delovne sile, zaradi česar je spodbudila begunski tok v Evropo.
Če bi države Evrope z vojsko utrdile mejo med Grčijo in Turčijo, potem bi razrešile problem begunskih valov po balkanski poti.
Tehnično je torej rešitev izvedljiva, le politika jo mora podpreti.
Kot vemo, je EU poskušala sprejeti neko rešitev za Libijo, da pošlje v Sredozemsko morje vojaške ladje, katerih naloga bi bila uničevati barke, s katerimi prihajajo begunci v Evropo.
Podobna rešitev bi se lahko obetala tudi v Grčiji.
Če Grčija ne bi pristala na takšno rešitev, bi morala Evropska unija sprejeti rešitev, da finančno pomaga utrditi meje med Turčijo in Bolgarijo, Makedonijo in Grčijo in Albanijo ter Grčijo.
Na ta način bi verjetno povzročila zlom Grčije, ki se lomi že na vseh področjih.
Ker bi tako pustila na cedilu eno od ranljivih članic EU, bi torej EU resnično preostalo le to, da z vojaškimi ladjami zapre morsko mejo med Grčijo in Turčijo, podobno pa stori s kopensko mejo med Grčijo in Turčijo.
To bi sicer izzvalo bes in poslabšanje odnosov s Turčijo.
Vendar. Če EU ne bo storila nič, potem se ji obeta preplavitev z begunci, kar bo povzročilo takšne pritiske v tej skupnosti držav, da bo lahko prišlo celo do razpada Evropske unije.
Seveda so možni tudi pogovori z Recepom Tayyipom Erdoganom, vendar vprašati se je potrebno, ali bodo uspešni.
Vprašati se je potrebno tudi to, koliko denarja bo morala EU prispevati Turkom in tudi Libanoncem ter Jordancem, da zadržujejo begunce pri sebi na primeren način, da ti ne bi prihajali naprej v Evropo.
Sicer pa obstaja še vedno ena varianta. To pa je, da gre ves svet v direkten spopad z Islamsko državo in ponovno vzpostavi mir v Siriji, zahod pa se bo moral sprijazniti tudi z Bašarjem Al Asadom (če se mu ne zgodi nič hudega, seveda).
Kaj bo Evropska unija naredila in ali je ta skupnost držav sploh sposobna in voljna vojaško braniti svoje zunanje meje? To so vprašanja, ki jih bo potrebno zastaviti.
EU se do sedaj ni izkazala za preveč sposobno. Gre za skupnost držav, ki praktično sploh več ne funkcionira.
Zato ni za pričakovati, da bo EU glede tega kaj storila.
Rešitev vojaškega varovanja zunanjih meja Evropske unije sicer zveni kruto, a to je edini način, da se EU reši begunske krize, če si tega EU dejansko želi.
Vedeti je potrebno, da je največji problem Evropske unije čisto porozna zunanja meja med Grčijo in Turčijo.
Evropski uniji nič ne pomaga zapiranje notranjih meja, če se begunci prosto zlivajo v EU prek nedelujoče grško-turške meje.
Že tu se kaže totalna nesposobnost Evropske unije, ki se je izkazala, da ni sposobna poskrbeti niti za svoje zunanje meje pri Grčiji.
Sami sicer nismo zadovoljni s takšnim rigoroznim scenarijem, ki bo prizadel predvsem begunce, a je to najbolj učinkovita rešitev begunske krize za EU.
EU ne bo uspela storiti ničesar, če ne bo sposobna zaščititi svojih zunanjih meja. In da ne bo pomote. Tu ne mislimo na meje pri Madžarski ali Sloveniji oziroma Hrvaški. Glavni problem je dejansko meja med Grčijo in Turčijo.
Evropska unija ima torej dve možnosti. Ali pripušča begunce in jih spušča vse do Nemčije in drugih zahodnih držav, ali pa z vojsko zapre meje med Grčijo in Turčijo, ponavljamo, z vojsko, saj drugi načini na morski meji ne delujejo, kopenska meja pa naj se zaščiti s hudimi ograjami, kot je to Evropska unija že storila pri Španiji.
To sta dve varianti. Drugih variant ni. Obe varianti sta pa slabi.
Po eni varianti bo Evropa preplavljena z begunci, po drugi varianti pa se bo izkazala za precej kruto do beguncev.
Pri reševanju begunske krize očitno pozitivnega scenarija ni. Vsak scenarij je slab. Eden za begunce in ugled Evrope kot humanitarne skupnosti držav, drugi pa za Evropo, saj bo močno obremenjena z begunci in bodo države začele pokati po šivih, kar se bo začelo poznati v socialnih nemirih po državah Evrope. Dobre rešitve dejansko ni.
Morda je res nastopil čas za iskanje tretje rešitve. To pa je zagotovitev miru v državah, iz katerih begunci prihajajo, zlasti zagotovitev miru v Siriji.
Značke prispevka: Begunska kriza
Naj še opozorimo, da je na zgornji skici prisoten tudi Ciper (skrajno desno pod Turčijo).
Ciper je otoška državica na istoimenem otoku, katerega večji, grški del, sicer sodi v Evropsko unijo (kot država Ciper), a je tako daleč od preostale Evropske unije, da ni zanimiv za begunce, še posebej zato, ker ni bogata država. Turški del Cipra, Severni Ciper ima sicer poseben status. Je pod turškim nadzorom, a ga kot posebno republiko priznava le Turčija.
Zaradi oddaljenosti Cipra od preostale Evropske unije in posebne vloge Cipra smo Ciper čisto ignorirali v omenjeni skici.
Dopuščamo pa možnost, da bi evropske vojaške ladje varovale tudi Ciper, če bi bilo to potrebno, pa ne bi bilo.
Ciper je v Evropski uniji bolj kot ne zaradi zaščite grškega dela Cipra, je pa to nek precej ekslocirani del Evropske unije.
Da nam ne bi kdo očital kontradiktornosti glede tega članka.
Govorimo o kontradiktornosti, da v enih člankih predlagamo, kako je potrebno olajšati beguncem pot v Evropo, v drugih, recimo tudi v tem, pa to, kako ustaviti pot beguncev v Evropo.
To je potrebno gledati v luči dveh možnih rešitev za begunsko krizo, ki pa sta dejansko zelo različni, praktično diametralno nasprotni. Ena je zelo humanitarna, ena pa zelo restriktivna.
Sami smo predlagali vzpostavitev posebne potniške linije za begunce, ki bi begunce čim bolj enostavno prepeljali do Nemčije.
Dejstvo je, da je takrat Nemčija v Evropo in svet dajala signale, kako je pripravljena vse begunce sprejeti, češ oni so veliki, oni bodo lahko poskrbeli za vse.
Sami smo rekli, da je potrebno poskrbeti za humane poti beguncev do želenih destinacij.
Je pa begunska kriza zadnje dni pokazala zobe.
Nemci so napovedali, da bodo drastično spremenili svoj odnos do beguncev, prav tako so na površje izplavali pravi interesi Nemčije, kar zadeva begunce.
Evropa se je znašla v resni krizi.
S tem člankom smo samo povedali, da se mora Evropa odločiti, kaj hoče. Ali hoče še vedno sprejemati ogromne količine beguncev, ali ne.
Če EU tega ne želi, potem mora narediti nekaj s porozno grško mejo.
Tam je težava.
Evropa se obnaša čisto neumno.
Po eni strani govori o Schengnu in o tem, kako je potrebno spoštovati Schengen (takrat, ko je govora o Hrvaški, Sloveniji, Madžarski), po drugi strani pa na zunanji meji v Grčiji dopušča čisto prosto pot beguncev.
Nekatere države napada, da se ne držijo Schengenskega sporazuma, po drugi strani pa begunci veselo hodijo čez Grčijo.
Tu se kaže, kako zelo nesposbna je Evropska unija in kako zelo slabe zakone sprejema oziroma, kako slabo jih udejanja.
Človek se ob takšni nesposobnosti EU res lahko vpraša, zakaj ta skupnost sploh še obstaja, kakšne so sploh koristi od EU.
Če se vrnemo k članku. Članek podaja še eno rešitev za begunsko krizo, na EU pa je, za katero rešitev se bo odločila.
Ampak če se odloči za sprejem beguncev, potem naj uvede humane poti le teh do želenih destinacij, če pa tega ne želi, pa naj jasno in zelo strogo zapre meje med Grčijo in Turčijo in na ta način potencialne begunce odvrne od poti v Evropo in jim prihrani trud.
Obe rešitvi sta za begunce dolgoročno pozitivni in jih ščitijo. Tudi zapora meje s Turčijo. Namreč. Begunci v Turčiji več niso neposredno ogroženi z vojno, tako kot tudi v Libanonu in Jordaniji ne in to so vse sosednje države Sirije, ne pa neke oddaljene, ponavadi pa je tako, da se begunci v primeru vojne naselijo v sosednje države.
To, kar imamo sedaj, ni pa podobno ničemer. to je kaos, kjer so na slabšem sami begunci in predvsem Evropa. Po eni strani EU sprejema begunce v Grčiji na polno, po drugi strani pa drugim državam nalaga, da zapirajo svoje meje in beguncem ne dovolijo, da enostavno pridejo na zahod in Sever Evrope. To je skorajda šizofreno obnašanje Evropske unije.
Evropska unija s takšnim obnašanjem res kaže, da je vredna kritike in postavitve na sramotilni steber sveta, ko se ni sposobna odločiti, kaj hoče.
In še realitiy check. Tudi sprejetje sporazuma o premestitvi 160000 beguncev ne bo dalo rešitve, kajti prihajali bodo vedno novi, države bodo pa postale neverjetno obremenjene z njimi.
Zato bo verjetno enkrat nastopil čas, da se razmisli tudi o rešitvi, ki smo jo podali v zgornjem članku.
Meje vzdržnosti bodo namreč presežene, če že niso.