sreda, 23.september.2015 - 07:56

Evropska unija je s preglasovanjem sprejela sistem obveznih kvot za sprejem beguncev. Večina Sircev v Evropi je tehnično gledano ekonomskih migrantov.

Mnoge človekoljubne organizacije po Evropi se načrtno lažejo o dejanskem položaju beguncev, ki prihajajo v Evropo. Pri tem jim pomagajo tudi mainstream mediji in določeni politiki.

Večina Sircev, ki pridejo v Evropo, je tehnično gledano ekonomskih migrantov in ne beguncev pred vojno.

Če se pogleda čisto tehnično, je tudi večina Sircev, ki pridejo v Evropo, ekonomskih migrantov in ne beguncev. Sirci so bili begunci pred vojno le do trenutka, ko so prispeli v sosednje države. Od takrat dalje so tehnično gledano ekonomski begunci, ki več ne bežijo pred vojno, ampak tako kot drugi begunci bežijo iskat boljše življenje. Seveda pa so Sirci gledano z vidika matičnih držav še vedno begunci pred vojno.

Po načrtu Evropske unije nemški urad za migracije in begunce ne bo več tisti, ki bo skrbel za večino beguncev, ki pridejo v Evropo. Po načrtu Evropske unije se bo breme beguncev prerazporedilo tudi na druge članice.

nemski_urad_za_migracije_in_begunce_DK

Evropski uniji ni uspelo sprejeti enotne odločitve o prerazporeditvi 120.000 beguncev – zato se je odločila stvar urediti s preglasovanjem.

Tako je s kvalificirano večino dosegla rešitev o prerazporeditvi, a nasprotujočih držav članic še vedno ni prepričala. Nasprotujoče članice so Češka, Slovaška, Madžarska in Romunija. Po novem bo Poljska, ki je svoj čas še nasprotovala obveznim kvotam, načrt sprejela.

Članice, ki še vedno nasprotujejo sprejemu beguncev so trdno odločene, da beguncev k sebi ne bodo pripuščale po diktatu Evropske unije.

Še posebej dve članici sta pokazali odločno nasprotovanje.

To sta Češka in Slovaška.

Češka se recimo tolaži s tem, da sporazuma v praksi ne bo mogoče izvajati, saj sploh ni nobenih pravil glede prerazporejanja beguncev, Slovaška pa je šla še dlje in rekla, da sama raja plača kazni kot da bi k sebi pustila begunce.

Slovaška je sicer že sedaj predlagala, da bi se vanjo vseljevali le begunci krščanske veroizpovedi, saj da se muslimanski begunci na Slovaškem ne bi počutili dobro, ker Slovaška nima džamij in muslimanskega življa.

Slovaška je še dodala, da namerava sodelovati v morebitnih vojaških akcijah, katerih cilj bi bilo varovanje zunanje meje Evropske unije (recimo mejo med Grčijo in Turčijo (Na Dossier korupcija smo podali eno od rešitev, kako bi ta nadzor potekal, to smo naredili v članku: Ali bo Evropska unija poslala vojaške ladje na morsko mejo med Turčijo in Grčijo?).

Očitno se je enotnost v Evropski uniji (vsaj za zdaj) skrhala, saj določene države nočejo prepustiti svoje suverenosti Evropski uniji, kar zadeva odločanje o tem, ali bodo in koliko beguncev bodo sprejele v državo.

Slovenija bo za razliko od omenjenih držav obvezne kvote sprejela.

Neenotnost pri odločitvi in sprejetje odločitve s preglasovanjem je sicer pustilo grenak priokus, saj se bodo nasprotujoče članice počutile, da morajo početi stvari pod prisilo, kar pa ni v duhu Evropske unije.

V Evropski uniji naj bi se na načelni ravni vse delalo prostovoljno. Seveda pa je prostovoljnost le na papirju. V EU namreč pogosto prihaja do prepričevanj, tihih groženj in pritiskov, da se doseže »enotnost«.

Lahko bi rekli, da EU pogostokrat deluje precej diktatorsko.

Tu podajamo referenco na izjavo Jeana-Clauda Junckerja, ki je enkrat Viktorja Orbana označil za diktatorja, čeprav je dejansko po položaju največji diktator v Evropski uniji sam Jean Claude Juncker, saj Evropska komisija diktira drugim članicam, kako naj se obnašajo.

Če strnemo.

Evropa je na ravni notranjih ministrov sprejela odločitev o prerazporeditvi beguncev, a ta odločitev ni bila sprejeta soglasno, ampak s preglasovanjem nasprotujočih članic.

Nekatere od nasprotujočih članic pa so že povedale, da bodo nasprotovale sporazumu tudi za ceno sankcij s strani Evropske komisije.

Sicer pa odločitev o prerazporeditvi 120.000 beguncev in že prej sprejeta odločitev o 40.000 beguncih, torej skupno 160.000 beguncih, tega problema še ne bo rešila.

Namreč. Pritisk begunskih tokov na Evropsko je še vedno izjemno močan in kljub temu, če so bile sedanje države za prerazporeditev, je vprašanje, kako bodo prenašale dotok novih in novih beguncev.

Ne smemo pozabiti, da je v Evropo že do sedaj prišlo veliko več ljudi, kot so dosedanje številke.

Te ljudi so povečini absorbirale zahodne države, predvsem Nemčija.

Enkrat, ko bo absorbcijske sposobnosti teh držav konec, pa bodo zadeve zagotovo eksplodirale, sploh če se bodo begunci počutili nezadovoljno.

Vedeti je namreč potrebno, da begunci v Evropo ne bežijo toliko zaradi vojne.

Pred vojno v recimo Siriji so begunci zbežali že takrat, ko so se naselili v šotorskih begunskih naseljih v Turčiji, Libanonu in Jordaniji, kjer so že varni pred vojno, v Evropo pa hodijo begunci predvsem poiskati boljše življenje. Zato pa vsi tudi hočejo v Nemčijo ali na zahod, ker jim vzhodnoevropske države niso dovolj dobre.

Torej. V Evropi so tudi begunci pred vojno povečini ekonomski migranti. To je dejstvo, ne glede na to, kaj govorijo nekateri evropski politiki in predstavniki človekoljubnih organizacij.

Če gledamo s stališča njihovih matičnih držav, to so begunci pred vojno, če pa gledamo njihov položaj v Libanonu, Jordaniji ali Turčiji, pa so to ekonomski migranti.

Sirci iz begunskih taborišč v omenjenih državah bežijo zato, ker v teh državah ne vidijo perspektive za svoj osebni in ekonomski razvoj, pred vojno pa več ne bežijo.

Vedeti je potrebno, da ne bodo vsi begunci iz Turčije, Jordanije ali Libanona šli naprej v Evropo, ampak samo nekateri in ti nekateri so tehnično gledano ekonomski begunci, ki jih je med drugim k sebi priklicala tudi sama Evropa (nekatere države, predvsem Nemčija), da pridobi delovno silo zaradi manjka delovne sile pri sebi kot posledice negativnih demografskih gibanj.

Ravno zato, ker so Sirci, ki kot begunci pridejo v Evropo tehnično gledano ekonomski migranti, se bodo kot takšni tudi obnašali in ne bodo zadovoljni z vsem, ampak bodo stremeli k prosperiteti in se jih ne bo dalo kar zapreti v neke begunske centre, ker to ni njihov cilj.

Evropski politiki se žal namerno sprenevedajo glede tega, kaj kakšen begunec je. To počnejo tudi mnoge človekoljubne organizacije in mainstream mediji. Gre za neke načrtne laži. Za neko potvarjanje resnice. Dejstvo je, da so tehnično gledano skoraj vsi begunci iz Sirije, ki pridejo v Evropo, tudi ekonomski migranti v iskanju boljših pogojev za življenje v odnosu s pogoji in perspektivo, ki jih imajo v šotoriščih po Turčiji, Libanonu ali Jordaniji.

Samo Turčija ima približno 1.8 milijona takšnih Sircev, kot so Sirci, ki prihajajo v Evropsko unijo, torej Sircev, ki so se pred vojno že zavarovali (s prihodom v Turčijo), a hočejo nekaj več od življenja in se kot ekonomski migranti podajajo na pot v Evropo.

Kar zadeva prerazporeditev beguncev pa naj povemo, da se sami žal resnično bojimo, da bodo zahodne države od beguncev pobrale le begunsko smetano, druge begunce pa bodo bodisi vrnile, bodisi jih bodo prek obveznih kvot naprtile vzhodnoevropskim državam. Ta problem, do katerega lahko pride, smo sicer obravnavali v našem članku, ki si ga lahko preberete tukaj.



Značke prispevka:

Odgovorite