Dossier korupcija

sobota, 26.september.2015 - 02:52

Izjavo »Šaraj malo, brate, šaraj malo!« je Zoran Milanović podal na podlagi rasističnega vica, katerega nastanek je inspiriral apartheid v Južnoafriški republiki

Hrvaški premier Zoran Milanović je s svojo izjavo Aleksandru Vučiću »Šaraj malo, brate, šaraj malo!« populariziral precej rasističen vic. Sodeč po vicu je Zoran Milanovič svojemu srbskemu kolegu Aleksandru Vučiću povedal, naj ne »ščije« zgolj po Hrvaški, ampak naj tok beguncev preusmeri tudi na druge države.

Vic Šaraj malo najbolj ponazarja Manneken Pis.

 

Hrvaški premier Zoran Milanović je oseba, ki pogosto na zelo ljudski način pove kakšne stvari, kar sami osebno štejemo kot pozitivno, čeprav nekateri dušebrižniki to Milanoviću zamerijo.

Tako je Milanović tudi svojemu srbskemu kolegu Aleksandru Vučiću, ko je govoril o beguncih, ki prihajajo v Hrvaško iz Srbije, precej po domače povedal že znamenite besede »Šaraj malo, brate, šaraj malo!«, ki jih je po lastnih besedah uporabil iz nekega vica.

Zoran Milanović: »Šaraj malo, brate, šaraj malo!«

Z besedami »Šaraj malo, brate, šaraj malo!« je seveda želel povedati, da naj Srbija begunce prerazporedi tudi na Madžarsko in Romunijo, ne pa da vse begunce preusmeri zgolj na Hrvaško.

Sicer so nekateri slovenski novinarji po liniji najmanjšega odpora besedo šaraj napačno prevedli kar v čaraj, dasiravno gre za besedo, ki je prisotna tudi v slovenskem jeziku. Gre za glagol šarati, to je delati šare oziroma vzorce. Recimo s svinčnikom delaš šare po papirju.

Vic Šaraj malo ponazarja prav konkretno šaranje.

Na podlagi tega prvotnega pomena glagola šarati je nato izpeljan tudi pomen šarati naokoli. Recimo ženska, ki vara svojega moža oziroma partnerja, šara, v pomenu, da se razdaja tudi drugim moškim, torej prešuštvuje.

Ker je Milanović v svoji znameniti izjavi govoril o vicu, so se mnogi seveda spraševali, za kakšen vic gre. Vic je bil tudi najden.

Gre za vic, ki je precej poseben, saj ima močno rasistično konotacijo, to pa zato, ker je inspiriran z apartheidom v Južnoafriški republiki.

Gre za vic, ki je sicer duhovit, a za nekatere je verjetno kar malo prehud. Če karikiramo, bi nekdanja komisarka za človekove pravice Viviane Reding, sedaj poslanka v Evropskem parlamentu, verjetno kar umrla, če bi slišala ta vic.

Če bi skrajno občutljiva Viviane Reding slišala vic, ki je zaslužen za izjavo Zorana Milanovića, bi jo kar pobralo od ogorčenosti. Podobno bi se najbrž zgodilo z nekdanjo poslanko v slovenskem parlamentu Majdo Potrata.

Če podamo vic.

Najprej ga bomo podali v hrvaščini, nato pa ga bomo priredili v slovenski jezik.

Vic Šaraj malo v hrvaškem jeziku.

“Došao Jozo u Cape Town (Južna Afrika). Dosadno mu, ne pozna nikoga, ajd ide on u kino. Pita on prvog prolaznika:
– Molim vas gdje je kino?
A na to će njemu prolaznik:
– Ti mora da si novi ovdje.
– Da, jesam, zašto?
– Pa kod nas imaš kino na svakom uglu.
Produži Jozo i stvarno, na prvom uglu kino. Dođe na blagajnu i kaže:
– Molim vas jedna karta za parter.
Na to će njemu blagajnica:
– Ti mora da si novi ovdje.
– Da, zašto?
– Pa kod nas ti bjelci sjede na balkonu, a crnci u parteru.
Kupi Jozo kartu, sjedne fino na balkon, krene film, ali usred filma potjera ga pišati. Pita on čovjeka do sebe:
– Molim vas gdje je WC?
– Ti mora da si novi ovdje.
– Zašto?
– Kod nas, kad ti se piša, samo dođeš do ruba balkona i pišaš po crncima.
Misli Jozo, ajd ako je tako nema mi druge. Došao do ruba balkona, otkopčao šlic i počeo pišati. Na to će jedna crnčuga odozdo:
– Ti mora da si novi ovdje!
– Jesam, ali zašto?
– Pa šaraj malo, šaraj!”

Vic Šaraj malo (poslovenjena verzija).

Jože je prišel v Cape Town (Južna Afrika). Ker mu je bilo dolgčas in ni poznal nikogar, se je odločil, da gre v kino.

Mimoidočega je vprašal: Prosim, ali mi lahko poveste, kje je kino?«

Mimoidoči mu odgovori: »Ti si očitno nov tukaj«

»Da, sem, zakaj?«

»Pa, pri nas imaš kino na vsakem vogalu.«

Jože je potem šel naprej in res, na prvem vogalu je zagledal kino. Pride pred blagajno v kinu in pove blagajničarki: »Prosim vas, eno karto za parter.«

Blagajničarka mu odvrne: »Ti si očitno novinec tukaj.«

Jože pove nazaj: »Da, zakaj?«

Blagajničarka mu pojasni: »Pri nas belci sedijo na balkonu, črnci pa v parterju.«

Jože po pojasnilu kupi karto, se usede na sedež na balkonu in začne gledati film. Nekje med filmom ga zatišči (se mu začne scati). Zato Jože vpraša človeka poleg sebe: »Oprostite, kje je WC?«

»Ti si verjetno novinec tukaj.«

»Zakaj?«

»Pri nas, ko te zatišči, samo prideš do roba balkona in začneš scati po črncih v parterju.«

»Jože si reče, ok, če je tako, nimam druge izbire.«

Jože odpre zadrgo in začne scati z balkona.

Kmalu zasliši glas od spodaj, ko mu eden od črncev reče: »Ti si verjetno novi tukaj!«

Jože tudi njemu pove: »Sem, ampak zakaj to praviš?«

Črnec mu odgovori: »Pa, šaraj malo, šaraj!

Jože je namreč uriniral samo po enem črncu, kar temu črncu ni bilo všeč, saj je urin tekel le po njem. Črnec mu je povedal, naj razporedi »scalino« tudi po drugih.

No. Tu je mogoče potegniti vzporednico z begunsko krizo in izjavo Zorana Milanovića.

Begunci so v vicu urin, Jozo oziroma Jože so v tem primeru Srbi (oziroma Aleksandar Vučić), črnec, po katerem se je uriniralo pa je Hrvaška (oziroma Zoran Milanović), vsi črnci v parterju pa predstavljajo vse evropske države.

Zoran Milanović, ki je sicer znan po duhovitosti, kar ga malce izpostavlja med politiki, po našem mnenju v pozitivnem smislu, saj je takšen dosti bolj zanimiv, kot če bi bil dolgočasno pust, je torej z vicem želel ponazoriti problem Hrvaške, kateri je Srbija po zapori madžarske meje začela pripuščati vse begunce.

Sicer se je oprl na precej rasističen vic, a kljub temu je dobro predočil bistvo problema na enostaven in duhovit način.

Sicer so Srbi njegovo izjavo »Šaraj malo, brate, šaraj malo!« očitno začeli upoštevati. Nekaj beguncev je šlo tudi na po novem spet odprt mejni prehod Horgoš, dodatno pa so začeli begunce razporejati tudi po drugih delih srbsko-hrvaške meje.

Čeprav pa so Hrvatje glede razvejitve begunskih poti že tudi v skrbeh.

Razlog za to ni Srbija, ampak hladnejše vreme.

Namreč. Hrvatje se bojijo, da bi se lahko begunska pot preusmerila tudi na jug, na pot ob Jadranskem morju. Begunci bi lahko začeli iskati bolj toplo pot, da se izognejo hladnemu vremenu pozimi.

Ob tem so že zaskrbljeni predvsem v Dubrovniku, ki je najpomembnejše turistično mesto na Hrvaškem.

V Dubrovniku so zaradi povečane količine beguncev na Hrvaškem že deležni odpovedi srečanj (predvsem s strani Američanov, ki se bojijo, da se je s prihodom beguncev na Hrvaško povečala nevarnost za teroristične napade v tej državi), prav tako pa se Hrvatje bojijo, da bo Hrvaška postala manj privlačna za turiste, če bo v turističnih obmorskih krajev preveč beguncev, zato so ljudje, ki se ukvarjajo s turizmom, in dubrovniško-neretvanska župnija hrvaške državne oblasti že pozvali, naj ne dovolijo, da bi begunska pot potekala prek njihovih krajev (verjetno se tudi bojijo, da bi nekateri begunci želeli ostati pri njih, ko bi videli lepoto hrvaških turističnih krajev).

Če pogledamo, je hrvaška obala verjetno veliko bolj zanimiva za begunce kot kraji v Slavoniji, kjer so pretežno kmetije in polja. Morda bi tam več beguncev videlo možnost za prosperiteto.

Torej. Hrvaška ima lahko kmalu veliko večje probleme, kot pa je problem srbske preusmeritve beguncev na srbsko-hrvaško mejo v Slavoniji.

Če bodo begunci zaradi prihajajoče zime ubrali toplejšo pot skozi hrvaško obalo, to po svoje lahko vpliva na razvoj turizma na Hrvaškem. Najbolj bi bil seveda prizadet Dubrovnik.

Čeprav pa ta pot zaenkrat še ni aktualna, saj je od vseh poti najdaljša, begunci pa imajo jasen cilj. To pa je Nemčija, Skandinavija in druge vzhodnoevropske države.

Čeprav je hrvaška obala zelo lepa, se begunci zavedajo, da se od naravnih lepot ne da živeti in hočejo iti tja, kjer imajo več priložnosti najti zaposlitev. In tja hočejo priti čim prej.

Vendar, če postane preveč mrzlo, je mogoče, da bodo begunci ubrali tudi daljšo pot, ki je prijetnejša z vidika vremenskih razmer.

Kaj se bo zgodilo, bo potrebno še videti, saj so stvari pri begunski krizi precej nestanovitne in se lahko zadeve spremenijo praktično čez noč. To vedno znova ponavljamo, ker je temu dejansko res tako, zato se glede ničesar pri begunski krizi ne more zanašati 100-odstotno.

Dnevnik.hr: DUBROVNIK SE PRIPREMA Nova moguća ruta izbjeglica mogla bi biti kroz Dalmaciju

HRT: Dubrovnik u strahu pred izbjeglicama – Dnevnik z dne 25.9.2015 (poglejte na čas: 21:25)

 

Opomba na koncu: Čeprav bi ta članek zaradi vsebine lahko sodil tudi v kakšno trič trač rubriko, pa smo ga objavili z namenom obrazložitve, kaj dejansko pomeni izraz šaraj malo. Mnogi ljudje najbrž niti ne vedo natančno, kakšen je konkreten pomen tega izraza. Ravno poznavanje vica pa tem ljudem pojasni pravi pomen besed Zorana Milanovića.

---

Značke prispevka: Begunska kriza