sreda, 30.september.2015 - 18:00
Vojna v Siriji se mora intenzivirati s ciljem doseči mir v tej državi. Rusija je že začela z dejansko ofenzivo. Pridružijo naj se ji tudi druge svetovne države.
VOJAŠKO POSREDOVANJE V SIRIJI JE PREŠLO V VIŠJO FAZO. RUSIJA JE IZVEDLA NAPADE NA TARČE ISLAMSKE DRŽAVE.
Rusiji bi se morale pri vojaški ofenzivi na islamsko državo pridružiti tudi druge države.
Rusija za napade v Siriji uporablja pomorsko bazo Tartus v Siriji, lahko pa bi uporabljala tudi zračno bazo v Latakiji.
Oglejte si še interaktivno mapo pomorske baze Tartus v Siriji.
Barack Obama je povedal, da vojaške aktivnosti v Siriji zahtevajo čas. Po našem mnenju je to napačna konstatacija. Sirija je že skoraj 5 let (natančneje – 4 in pol leta) v vojni in časa za rešitev krize več nima. Če se Sirija želi ohraniti kot država, mora priti do vojaškega posredovanja takoj in v večjem obsegu. Zadeve v Siriji se morajo intenzivirati. Vojna v Siriji mora doseči svoj vrh.
Rusija je začela z vojaško ofenzivo v Siriji s sprejetjem odločitve v ruskem parlamentu. Ruski parlament je soglasno sprejel odločitev, s katero ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu daje odprte roke za izvajanje vojaških operacij v Siriji.
Skladno s tem Rusija skozi Bospor in Dardanele z ladjami pospešeno pošilja vojaško opremo v svoji oporišči v Siriji, ruska letala pa so že začela napadati cilje v Sirji.
Rusija je v Sirijo prišla na zaprosilo sirskega predsednika Bašarja al Asada, kar ji daje legitimnost za vse akcije na sirskem ozemlju.
Rusija sicer pravi, da se je v akcijo podala tudi zaradi zaščite lastnih interesov. Nepovedan interes je vsekakor tudi interes ohranitve oporišča v Siriji, povedan interes, ki je tudi legitimen, pa je ta, da v Sirijo prihaja veliko bojevnikov iz Rusije in iz nekdanjih sovjetskih republik, kar hoče Rusija preprečiti s končanjem vojne v Siriji. Rusi se namreč bojijo, da bi se ti borci lahko vrnili nazaj v Rusijo in predstavljali tudi notranji varnostni problem Rusije. Zato hoče z njimi obračunati že v Siriji.
Sicer je v napadih prišlo tudi do civilnih žrtev, a te je potrebno šteti kot kolateralno škodo.
Večja vojaška učinkovitost žal pripelje tudi do kolateralne škode. Določeno kolateralno škodo je pač potrebno vzeti v zakup.
Sami svetovnim državam predlagamo, da se pridružijo Rusiji in začnejo z vojaškimi napadi v Siriji.
Ameriški predsednik Barack Obama je povedal, da zahteva boj proti teroristom v Siriji čas, a sami smo mnenja, da tega časa več ni. Zadeve se morajo začeti izvajati sedaj in v velikem obsegu.
Če ZDA niso sposobne oziroma bolje povedano voljne izpeljati napadov, naj to povedo in naj prepustijo izpeljevanje napadov Rusiji.
Po našem mnenju pa bi bilo prav, da v napadih sodelujejo še Francija, Velika Britanija in Avstralija.
Avstralija je še nedolgo tega vabila Evropsko unijo, naj gredo evropske države skupaj z njo in ZDA v vojaški obračun z islamsko državo in se tako rešijo begunske krize, ki jih bremeni.
Avstralija naj sedaj poda ponoven poziv k izvajanju letalskih napadov v Siriji.
Dobro bi bilo, da se v napade vključijo tudi sosednje države (pa ne zaradi ozemeljskih pretenzij, ampak zgolj za vzpostavitev miru v Siriji), vključno z Iranom.
Kar zadeva Savdsko Arabijo, pa bi bilo najboljše, če ta država in njene največje zaveznice v regiji ne sodelujejo v napadih v Siriji, ker so njihovi interesi močno vprašljivi in po našem mnenju škodljivi.
Kitajske pa nismo omenili, ker ne vemo, ali bi želela sodelovati v vsem tem oziroma ali sploh vidi kakšen interes za vojaško posredovanje na Bližnjem vzhodu.
Tudi Turčije nismo omenjali, to pa zato, ker ima Turčija težavo s Kurdi, Kurdi so pa ravno ena glavnih sil, ki je učinkovita v boju zoper islamsko državo. Tu so verjetno interesi Rusije in Turčije nekoliko nasprotni, ampak verjamemo, da Rusija ne bo naredila ničesar, da ogrozi svoje dobre odnose s Turčijo.
Sedaj bi zadeve morale prerasti v fazo obsežnega vojaškega posredovanja v Siriji.
Vojni v Siriji je potrebno narediti konec, tega pa se ne bo dalo storiti brez obsežnega vojaškega posredovanja v državi.
Po porazu islamske države bi bilo potrebno vzpostaviti oblast, katero naj vodi Bašar al Asad, ki pa naj poskuša v vladanje integrirati tudi njegovo dosedanjo zmerno opozicijo.
Asad naj tudi obljubi, da bo sprejel Sirce ne glede na to, ali so ga podpirali ali ne.
Tudi ZDA bi morale Asada podpreti v tem. Vemo pa že, da ga bo Rusija vsekakor podprla.
Skratka. Sedaj je potrebno izvesti intenzivno vojaško akcijo. Rusiji naj se v prihodnje pridružijo še druge države. Vsem naj bo cilj konec vojne v Siriji.
Več o ruskem posredovanju v Siriji lahko spremljate predvsem na spletni strani RT.com. Iz te strani podajamo nekaj zanimivih naslovov.
RT: Russian parliament unanimously approves use of military in Syria to fight ISIS
RT: Russia goes to war with ISIS: Why and how?
RT: Russian anti-terror op in Syria LIVE UPDATES
Značke prispevka: Begunska kriza, Sirija
Komentarji
Odgovorite
Tweeti medijev
Supervizor
Aktualna sporočila komisije za preprečevanje korupcije
Spletna stran komisije za preprečevanje korupcije Republike Slovenije
Društvo Integriteta
Kitajska je tudi vključena v vojno v Siriji. In sicer pomaga vladi Bašarja al Asada s svojimi svetovalci.
V članku smo sprva rekli, da ne vemo, ali ima Kitajska interes v Siriji, zato smo rekli, da je ne bomo omenjali.
Ker se nismo osredotočili na Kitajsko, kar zadeva vojno v Siriji, nam je žal ušla informacija, da je Kitajska že začela aktivno sodelovati v vojni.
In sicer so Kitajci poslali svoje svetovalce v Sirijo, da ti pomagajo sirski vladi Bašarja al Asada v boju zoper islamsko državo.
Torej. Kitajska se je tudi vključila kot zaveznica sirske vlade, tako pa tudi Rusije.
Rusija in Kitajska že sicer tvorita močno zavezniško os, ki skupaj ureja stvari v svetu. Ta os je očitno prisotna tudi v Sriji.
Takšna močna vez med Rusijo in Kitajsko je vsekakor pozitivna. Ti dve svetovni velesili sta s sodelovanjem namreč še močnejši.
Kljub temu, da je Kitajska poslala svoje svetovalce v Sirijo, pa tam zaenkrat še ne izvaja kakšnih večjih aktivnosti.
Ali jih bo, ali ne, pa ne vemo. Vse bo najbrž odvisno od položaja, predvsem pa ogroženosti Bašarja al Asada, ki ga podpirata tako Rusija kot Kitajska, saj jima on omogoča večji vpliv na Bližnjem vzhodu (predvsem Rusiji), kot bi ga nekdo, ki bi ga postavile zahodne sile.
RT: China’s military advisers ‘heading to Syria to help fight ISIS’ – report
Nekteri mediji poročajo, da je Rusija bombardirala sirske upornike in ne položajev islamske države.
Tudi, če je to res, ni nelegitimno.
Rusija namreč na začetku najbrž želi počisiti teren v neposredni bližini ozemelj, ki so še pod nadzorom Bašarja al Asada, da prepreči neposredno nevarnost za režim.
Zato so bili položaji sirskih upornikov skoraj enako legitimna tarča, kot bi bili položaji islamske države.
V Siriji bi se moralo prenehati z napadi na sirske vladne sile.
Vsakdo, ki napada sirske vladne sile, pa je legitimna tarča. Namreč. Rusija je prišla v Sirijo pomagat sirski vladi in to tudi počne.
Der Spiegel: Russland bombardiert Rebellen – nicht den IS
V iskanju bolj globokih razlogov, zakaj Kitajska podpira Asadov režim v Siriji, smo naleteli na zelo zanimivo razlago s strani Transatlantic Academy, kjer so do podrobnosti analizirali kitajske interese na Bližnjem vzhodu in Siriji.
Eden od razlogov je tudi kitajska muslimanska manjšina Ujguri, ki na Kitajskem dela probleme in za katero se Kitajska boji, da se bo radikalizirala in se povezala z ISIL-pm ali Al Kaido in tako predstavljala še večjo varnostno grožnjo za Kitajsko.
Dodatno pa naj bi islamska država mešala štrene Kitajski tudi pri njenih interesih v Afriki.
Razlogov je še več.
Skratka. Motivi za zanimanje Kitajske za sirsko vojno obstajajo. Zaradi teh motivov se je izoblikovala trojna aliansa na črti Rusija, Kitajska in Iran, ki skupaj nastopajo v podpori režimu Bašarja al Asada.
Transatlantic Academy: Why China supports Assad: Asian jihad hits Syria
Savdska Arabija ima morda nafto in bogastvo, a nima moralne moči za moraliziranje drugim državam.
Pozivi Savdske Arabije po prenehanju ruske intervencije v Siriji so bizarne.
Savdska Arabija se spet oglaša.
Tokrat je predstavnik Savdske Arabije Abdala al Mualimi povedal, da Rusija z zaveznicami ne more izvajati boja proti terorizmu, če hkrati podpira teroristični režim Bašarja al Asada.
To je tipična propaganda Savdske Arabije, ki je seveda čisto zlagana.
Dejstvo je, da besede, ki pridejo iz Savdske Arabije, niso vredne niti omembe.
Savdska Arabija je ena glavnih podpornic skupin, ki jih lahko označimo za teroristične. Celo v ZDA velja prepričanje velikega dela ljudi, da je ravno Savdska Arabija gmotno podprla teroriste pri napadih 11.9.2001. To je sicer ameriško sodišče zavrnilo, vendar mnenje ljudi je ostalo nespremenjeno. Sploh pa mnenje svojcev umrlih v teh napadih.
Ravno zato izjave Savdske Arabije izzvenijo bizarno.
Da ne govorimo o dejstvu, da so tudi objektivno neresnične. Bašar al Asad je legitimni predsednik države, ni noben terorist, pa ćetudi ga nekateri želijo prikazati kot takšnega.
Savdska Arabija bi morala debelo počistiti pred lastnim pragom, preden moralizira o drugih.
To, da ima nafto in denar, ji še ne daje pravice moralizirati o drugih državah, kajti sama ima velike težave z udejanjanjem moderne miselnosti in preprečevanjem financiranja terorističnih skupin.
Ljudje niso tako zelo neumni, da bi nasedli na besede Savdske Arabije, to pa zato, ker ta država nima moralne moči. Ima finančno, ima naftno moč, moralne moči pa nima, sploh pa ne, ko je govora o boju proti terorizmu.
Moč tej državi poleg nafte in bogastva daje samo še podpora ZDA, ampak tudi ZDA ne morejo omogočiti Savdski Arabiji, da ta pridobi na moralni moči, ampak ravno nasprotno, s podpiranjem države kot je Savdska Arabija, ZDA same izgubljajo moralno podporo v svetu.
Bašar al Asad je edina legitimna oblast v Siriji.
Ravno nekatere države iz zavezniške koalicije s tem, ko se borijo proti Bašarju al Asadu, onemogočajo vzpostavitev miru v državi.
V Siriji je nenormalno, da ima ta skupine, ki se borijo proti Bašarju al Asadu, namesto da bi boj potekal proti islamski državi.
Vsaka skupina, ki se aktivno bojuje (mislimo fizično) proti Bašarju al Asadu, je avtomatično teroristična skupina z vidika legitimnega režima v Siriji.
Če je zahodnim silam in nebodijetreba Savdski Arabiji, za katero bi bilo najboljše, da se pobere ven iz Sirije in neha delati zgago tam, res v interesu mir v Siriji, potem ne bi smele podpirati skupin, ki želijo uničiti Bašarja al Asada na fizičen način (torej nedemokratičen način).
Namesto, da bi sirska zmerna opozocija, če sploh je zmerna, išče načine za boj proti Bašarju al Asadu bi morala za dobrobit države, iskati načine, da se poveže z Bašarjem al Asadom in da skupaj poskusijo Sirijo postaviti spet na noge.
Ampak tega ne počne. Raje uničuje režim, katerega uničenje bo pripeljalo do dokončnega uničenja Sirije. Edino režim Bašarja al Asada je še tisto, kar je ostalo od Sirije, vse drugo je pa stihijsko brezvladje ali pa islamska država, ki pa ni ravno državna tvorba, kjer bi večina ljudi rada živela.
Savdska Arabija naj preneha zavajati ljudi, ker ji nihče pameten ne verjame.
Savdska Arabija naj se začne zavedati, da ji vse naftno bogastvo ni prineslo moralne moči, četudi so ji Združeni narodi po neki čudni poti, ki zveni precej nepoštena, dali položaj države, ki naj bi bojda skrbela za človekove pravice (kar je živa groza).
Če podamo članek na slovenskem nacionalnem mediju RTV Slovenija, kjer problematizirajo dejstvo, da je Savdska Arabija dobila položaj v ZN, ki zadeva ščitenje človekovih pravic.
RTV Slovenija: Ko nafta povozi svoboščine – Savdska Arabija na ključni položaj za človekove pravice pri ZN-u. Organizacije za človekove pravice ogorčene.
Tudi predsedniški kandidat Donald Trump podpira rusko intervencijo v Siriji.
Naj povemo, da smo že v članku Ali bo Bašar al Asad kmalu umrl? pozvali svetovne sile, predvsem Rusijo in Kitajsko, pa tudi Ameriko, ki sicer Asada ne mara preveč, a vendarle, da zaščitijo Bašarja al Asada, vendar smo lasten poziv k pomoči Asadu, ki smo ga v omenjenem članku podali že aprila, pri iskanju razlogov in motivov za pomoč Asadu nekoliko zanemarili (našo vlogo smo podcenili, čeprav se nikoli ne ve, saj je bil članek res alarmanten) in smo raje iskali druge motive za vojaško udeležbo držav v Siriji – ravno zato smo se tudi spraševali o motivu Kitajske za sodelovanje v vojni na Bližnjem vzhodu. Iskali smo torej bolj konkreten motiv Kitajske za sodelovanje. Ta motiv smo predstavili v enem od zgornjih prispevkov.
Rusija in tudi Kitajska sta priskočili na pomoč Asadu, ZDA pa vsaj navzven ne.
Čeprav pa je pomenljivo in pozitivno dejstvo, da trenutno najbolj verjeten novi ameriški predsednik donald Trump (ki najbolj kotira med republikanskimi kandidati za predsednika, ima pa trenutno večinsko podporo tudi siceršnjega dela ameriške javnosti), posredno podpira Bašarja al Asada.
Mnenje Donalda Trumpa o Bašaru al Asadu je namreč naslednje.
Četudi Bašar al Asad je morda v očeh nekoga problematičen, je vsaj znan, medtem ko drugi ljudje niso znani. Donald Trump se sprašuje. koga dejansko podpirajo ZDA v Sriji v smislu, ali ne bi bile druge osebe, ki bi nadomestile Bašarja al Asada dosti slabše.
donald Trump je na ta način posredno dal legitimnost Bašarju al Asadu kot voditelju Sirije.
Torej. Po njegovem mnenju je Bašar al Asad, ne glede na to, kakšno mnenje imajo nekateri Američani (bolje povedano ameriški politiki) o njem, še vedno bolj sprejemljiv, kot nekdo, ki bi bil čista neznanka.
Donald Trump je povedal, da ZDA dajejo veliko orožja, za milijarde dolarje orožja, različnim skupinam po svetu, ki se pogostokrat obrnejo proti njej, proti Ameriki, tako da še sama Amerika ne ve, koga dejansko podpira.
To je zelo pragmatično in pozitivno razmišljanje Donalda Trumpa po našem mnenju, ki pa dokazuje tudi to, da tudi vsi Američani niso tako zelo proti Asadu, kot se želi prikazati.
Pomembno je tudi razmišljanje Donalda Trumpa, ki je povedal, da se strinja z akcijo Rusije v Siriji, če bo njen cilj uničenje islamske države. Rekel je, da ni nujno, da so vedno ZDA tisti svetovni policist, ki bo delal red v svetu.
Skratka. Ta najbolj prepoznaven predsedniški kandidat v ZDA, ki sicer pogosto preseneti z zanimivimi pogledi na stvari, je tokrat podal zelo pragmatično in tudi pravilno razmišljanje o stvari.
Tudi v trenutni ameriški adiministraciji bi lahko prisluhnili njegovim besedam, pa čeprav so na različnim političnih bregovih. Gre namreč za glas razuma, ki ga je tokrat podal Donald Trump.
CNN: Russian airstrikes in Syria ‘OK’ with Trump